Ustavno sodišče naj presoja o pomoči neplodnim samskim ženskam

Ni prav, da so brez pomoči pri zanositvi le zato, ker so samske, razvezane, ovdovele ali pa živijo v druge vrste partnerstvu.
Fotografija: Vsak dan, ko je zakon o zdravljenju neplodnosti še v veljavi, se nepovratno posega v pravni položaj žensk. Na fotografiji: laboratorij za umetno oploditev v Ljubljani. FOTO: Tomi Lombar
Odpri galerijo
Vsak dan, ko je zakon o zdravljenju neplodnosti še v veljavi, se nepovratno posega v pravni položaj žensk. Na fotografiji: laboratorij za umetno oploditev v Ljubljani. FOTO: Tomi Lombar

Zagovornik načela enakosti ocenjuje, da je zakonodaja, ki ureja dostop do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP), diskriminatorna do neplodnih žensk, ki niso v zakonski ali zunajzakonski skupnosti. Tem ženskam pomoč pri zanositvi ni na voljo le zato, ker so samske, razvezane, ovdovele ali pa živijo v druge vrste partnerstvu oziroma življenjski skupnosti. Na ustavno sodišče je zato vložil zahtevo za izvedbo ocene ustavnosti delov zakonov, ki urejata dostop do postopkov OBMP.

Po oceni zagovornika je manj ugodna obravnava, ki so je deležne samo zaradi te njihove osebne okoliščine, neutemeljena in torej neupravičena. Po 14. členu ustave so namreč človekove pravice zagotovljene vsem ne glede na njihove osebne okoliščine, 55. člen ustave pa vsem zagotavlja svobodno odločanje o rojstvu otrok.

Pobuda samske ženske

Zagovornik je na pobudo samske ženske, ki so ji bili le zato, ker je samska, na podlagi določb zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (ZZNPOB) zavrnjeni vsi zdravstveni ukrepi pomoči pri spočetju otroka, opravil oceno diskriminatornosti delov tega predpisa in zakona o partnerski zvezi (ZPZ).

Kot osebno okoliščino, ki je podlaga za različno obravnavo neplodnih žensk pri dostopu do OBMP, je prepoznal zakonski stan. Zakonski stan v Sloveniji zajema zakonsko zvezo, zunajzakonsko skupnost, sklenjeno partnersko zvezo, nesklenjeno partnersko zvezo, samski stan, razvezo in vdovstvo. Zakonski stan kot osebno okoliščino, zaradi katere nihče ne sme biti diskriminiran, priznava tudi Evropsko sodišče za človekove pravice.

V postopku ocene diskriminatornosti zakonodaje, ki ureja zdravljenje neplodnosti in postopke OBMP, zagovornik ni prepoznal utemeljenih razlogov za uveljavljeno različno obravnavo neplodnih žensk samo na podlagi zakonskega stanu. Zato je ocenil, da je zakonska ureditev dostopa do postopkov OBMP diskriminatorna. Dostop do storitev zdravljenja neplodnosti in oploditve z biomedicinsko pomočjo namreč zagotavlja le neplodnim ženskam, ki so poročene ali so v zunajzakonski skupnosti. Vse ostale so iz koriščenja te možnosti izključene. Področje pa je tako zakonsko urejeno kljub temu, da so po 14. členu ustave vsem zagotovljene človekove pravice ne glede na njihove osebne okoliščine. Prav tako 55. člen ustave določa, da je v Sloveniji odločanje o rojstvu svojih otrok svobodno in da država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine.

Dve desetletji diskriminacije

Zagovornik je na podlagi ocene diskriminatornosti ustavnemu sodišču predlagal izvedbo ocene ustavnosti delov zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo in zakona o partnerski zvezi, ki urejajo dostop do postopkov OBMP. Predlagal je prednostno obravnavo zadeve, saj se postopek OBMP dovoli samo ženski v starostni dobi, ki je še primerna za rojevanje. Vsak dan, ko je ta zakonodaja še v veljavi, se torej nepovratno posega v pravni položaj žensk, ki so po oceni zagovornika zdaj diskriminirane. Po oceni organa za varstvo pred diskriminacijo gre tudi za hujšo obliko diskriminacije, saj je množična in že dolgotrajna; zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo je bil sprejet leta 2000.

Preberite še:

Komentarji: