DZ sprejel poroštveni zakon za energetska podjetja
DZ danes na izredni seji s 63 glasovi za in nobenim proti sprejel zakon, po katerem bo država za zagotavljanje zanesljive oskrbe z elektriko in plinom družbam HSE, Gen energija in Geoplin zagotovila do skupno 1,6 milijarde evrov poroštva za dostop do likvidnosti za trgovanje z elektriko in nakup plina izven EU.
Zakon o poroštvu države za obveznosti kreditov, najetih za zagotavljanje likvidnosti na organiziranih trgih električne energije ter emisijskih kuponov in obveznosti iz nakupa dodatnih količin zemeljskega plina izven trga EU predvideva poroštva za družbe Holding Slovenske elektrarne (HSE), Gen energija z vertikalno povezano družbo Gen-I in Geoplin.
Za zanesljiv dostop do kratkoročnih likvidnostnih obratnih sredstev
Ta podjetja bodo upravičena do poroštva države v višini 80 odstotkov obveznosti iz naslova najetih kreditov, in sicer HSE do skupne višine 800 milijonov evrov glavnic, Gen energija in Gen-I do skupne višine 400 milijonov evrov ter Geoplin do skupne višine 400 milijonov evrov.
Vlada je zakon predlagala, da bi tem podjetjem, ki so trije stebri slovenskega elektroenergetskega in plinskega sistema, zagotovila zanesljiv dostop do kratkoročnih likvidnostnih obratnih sredstev, ki jih potrebujejo za pokrivanje ekstremnih likvidnostnih obremenitev, do katerih prihaja v energetski krizi.
Z rastjo cen energentov se namreč zvišuje tudi zahtevano denarno kritje, ki ga družbe potrebujejo za izvajanje borznih poslov. Družbe za kritja potrebujejo vedno več sredstev, saj se višina teh kritij zvišuje sorazmerno s cenami energentov. Geoplin bo lahko s poroštvom najel sredstva za nakup zemeljskega plina zunaj EU, razen iz Rusije.
Zakon določa, da ta podjetja v času od sklenitve poroštvene pogodbe do prenehanja pravice upnika do unovčitve poroštva oziroma v primeru unovčitve poroštva do poplačila regresnega zahtevka ne bodo smela izplačati dobička, kupovati lastnih delnic oz. deležev ter izplačati nagrad poslovodstvu.
DZ je zakon sprejel hkrati z novelo zakona o oskrbi s plini, ki prinaša dodatno zaščito gospodinjskih in malih poslovnih odjemalcev, in zakonom o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo, ki bo med drugim vladi omogočil, da razglasi višjo ali nižjo stopnjo tveganja pri oskrbi z energijo, elektroenergetski in plinski sistem pa bosta usklajeno skrbela za energetsko oskrbo.
Tudi interventnemu zakonu s področja oskrbe z energijo zelena luč DZ
DZ je s 56 glasovi za in nobenim proti sprejel interventni zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo. Ta bo veljal do konca leta 2025 in temelji na štirih stebrih – zagotavljanje normalne oskrbe v primeru krize, skrb za zanesljivost oskrbe, zmanjšanje uvozne odvisnosti in blažitev pritiskov na cene energije.
Eden od temeljnih ciljev interventnega zakona je po pojasnilih infrastrukturnega ministrstva povezati elektroenergetski sistem in sistem oskrbe s plinom, da bosta pri zagotavljanju oskrbe prebivalstva, podjetij in javnega sektorja delovala usklajeno in da se bodo tudi krizna bremena razporedila med družbe iz obeh sistemov.
Višja stopnja tveganja bi pomenila krizo na področju oskrbe z energijo, ker bodo že razglašene izredne razmere pri oskrbi s plinom in krizno stanje v sektorju električne energije oziroma bo prihajalo do prvih redukcij, za normalizacijo razmer pa bo treba izkoristiti vse zmogljivosti za proizvodnjo elektrike in toplote.
Vlada bo lahko z uredbami določila tudi temperaturo ogrevanja oziroma hlajenja v javnih stavbah
Vladi zakon prinaša pristojnost, da lahko družbam v državni lasti s sklepom neposredno naloži izvedbo ukrepov za zanesljivo oskrbo z energijo. V najhujših kriznih razmerah bi upravljanje in usklajevanje posameznih delov sistema dobil sistemski operater prenosnega elektroenergetskega sistema Eles.
V času razglašene višje stopnje tveganja se pri obratovanju elektrarn ter naprav za soproizvodnjo toplote in elektrike in drugih naprav, za katere je potrebno okoljevarstveno dovoljenje, zaradi zamenjave goriva ne bodo uporabljala določila iz omenjenih dovoljenj glede goriva in mejnih vrednosti emisij. Med drugim bo vlada z njim dobila tudi podlago, da bo lahko z uredbami določila tudi temperaturo ogrevanja oziroma hlajenja v javnih stavbah ter predpisala omejitve osvetljevanja stavb, prostorov ali površin.
