V gorah kljub zahtevnim razmeram nespametni planinci
Ko gore prekrije snežna odeja, se razmere za gibanje po njih spremenijo, opozarjajo na Planinski zvezi Slovenije.
Odpri galerijo
Nevarno početje štirih planincev. FOTO: Facebook GRZS
Kljub nenehnim opozorilom pred zahtevnostjo razmer v gorah se vsak dan najdejo pohodniki, ki se brez ustrezne zimske opreme podajajo v hribe. Člani Gorske reševalne zveze Slovenije (GRSZ) so na družbenem omrežju facebook objavili fotografijo štirih pohodnikov, ki se na snegu mučijo s sestopom. Ni treba posebej poudarjati, da so brez ustrezne opreme, s pohodnimi palicami v rokah in očitno brez derez.
»Kaj bi vi svetovali planincem na fotografiji za varnejše gibanje v gorah?« so spraševali predstavniki GRSZ in zapisali, da zimske razmere zahtevajo tudi ustrezno zimsko opremo ter znanje njene uporabe.
V gorah vladajo zahtevne razmere, nevarnost plazov je tretje stopnje, kar pomeni, da je proženje možno že pri manjši dodatni obremenitvi. Ob določenih razmerah je možno spontano proženje velikih in v posameznih primerih tudi zelo velikih snežnih plazov.
Ko gore prekrije snežna odeja, se razmere za gibanje po njih spremenijo, opozarjajo na Planinski zvezi Slovenije (PZS). Medtem ko po gozdu še lahko določimo smer poti s pomočjo markacij na drevesih (če le ni preveč snega), pa je na planem to nemogoče. Kajti že tanjša snežna plast na odprtem prekrije markacije in zabriše pot. Klini in jeklenice, če že niso skriti pod snegom, so prekriti z njim ali s plastjo ledu.
V zimskih dneh moramo biti tudi pripravljeni na nizke temperature, krajši dan, nevarnost proženja snežnih plazov, na katero moramo biti stalno pozorni, na to, da je večina planinskih koč zaprtih, da je v gorah manj ljudi in seveda na še večjo možnost zdrsa. Vse to moramo upoštevati ne samo na turi, ampak tudi pri izbiri poti in ciljev, pri pripravi na turo ter pri izbiri ustrezne opreme, svetujejo pri PZS.
Upoštevajmo, da na grebenih veter ustvarja snežne opasti, ki se lahko pod našo težo podrejo, zato hodimo nekaj metrov pod grebenom na privetrni strani. Razmere v gorah se hitro spreminjajo in so lahko povsem drugačne od pričakovanih ali napovedanih, zato vzemimo s seboj tudi opremo, ki bi jo lahko utegnili potrebovati. Ne zaupajmo slepo gazi, ki je pred nami, ampak sami spremljajmo in ocenjujmo, ali se gibljemo po varnem terenu, še dodajajo na PZS.
Za zimske obiske gora potrebujemo vso opremo kot za gore v letnih, kopnih razmerah, dodatno pa še dobre zimske planinske čevlje (lahko tudi plastične ali turnosmučarske), gamaše za zaščito pred vdorom snega v čevlje in kakovostna oblačila, ki ščitijo pred pred vetrom, mrazom in vlago ter imajo dobre izolacijske lastnosti. Potrebna je tudi zaščita pred močnim soncem, ne pozabimo pa niti na rezervna oblačila ter na dejstvo, da je večina planinskih koč zaprta in da zaradi tega potrebujemo več tople tekočine in hrane v nahrbtniku.
Cepin in dereze sodijo na vsako zimsko turo, četudi razmere na izhodišču kažejo drugače, saj se razmere z višino, smermi neba ter časom spreminjajo. Ko so na nogah dereze, sodi v roke cepin, palice pa pospravimo na nahrbtnik. Cepin in dereze se pred uporabo na turi naučimo uporabljati!
Lavinski trojček, sestavljen iz lavinske žolne, sonde in lavinske lopate, so prav tako obvezen del tehnične opreme vsakega gornika. Lavinsko žolno namestimo na prvo plast obleke, na turi pa jo imamo vedno priključeno (delovanje preverimo tako doma kot tudi pred turo), sondo in lopato pa nosimo s seboj v nahrbtniku. Ob uporabi lavinskega trojčka naj nam ne zraste samozavest, saj nas ne zavaruje pred plazovi, ampak nam ob primeru zasutja s snegom poveča možnosti hitrejše rešitve izpod snega in s tem možnost preživetja!
Pred zimsko sezono moramo prav tako obvezno obnoviti znanje o uporabi lavinske žolne ter izvesti praktične vaje iskanja zasutega v plazu. Možnost preživetja zasutega je precej odvisna le od obvladovanja iskanja in odkopavanja ponesrečenega, zasutega pod plazom. S podaljševanjem časa iskanja zasutega se možnost njegovega preživetja bistveno zmanjša. In katera lavinska žolna je najboljša? Vsaka, ki deluje brezhibno in jo znate uporabljati, svetujejo na PZS.
Pred prvo turo že doma preverimo stanje opreme, ki je čez poletje nismo uporabljali (cepin, dereze, lavinska žolna, smuči). Vsa oprema pa nam nič ne koristi, če je ne znamo uporabljati – še več, lahko je celo nevarna, opozarjajo strokovnjaki. Zato je zelo pomembno znanje – učenje in obnavljanje naučenega v praksi.
»Kaj bi vi svetovali planincem na fotografiji za varnejše gibanje v gorah?« so spraševali predstavniki GRSZ in zapisali, da zimske razmere zahtevajo tudi ustrezno zimsko opremo ter znanje njene uporabe.
V gorah vladajo zahtevne razmere, nevarnost plazov je tretje stopnje, kar pomeni, da je proženje možno že pri manjši dodatni obremenitvi. Ob določenih razmerah je možno spontano proženje velikih in v posameznih primerih tudi zelo velikih snežnih plazov.
Nasveti za varno hojo v gore pozimi
Ko gore prekrije snežna odeja, se razmere za gibanje po njih spremenijo, opozarjajo na Planinski zvezi Slovenije (PZS). Medtem ko po gozdu še lahko določimo smer poti s pomočjo markacij na drevesih (če le ni preveč snega), pa je na planem to nemogoče. Kajti že tanjša snežna plast na odprtem prekrije markacije in zabriše pot. Klini in jeklenice, če že niso skriti pod snegom, so prekriti z njim ali s plastjo ledu.
V zimskih dneh moramo biti tudi pripravljeni na nizke temperature, krajši dan, nevarnost proženja snežnih plazov, na katero moramo biti stalno pozorni, na to, da je večina planinskih koč zaprtih, da je v gorah manj ljudi in seveda na še večjo možnost zdrsa. Vse to moramo upoštevati ne samo na turi, ampak tudi pri izbiri poti in ciljev, pri pripravi na turo ter pri izbiri ustrezne opreme, svetujejo pri PZS.
Letos umrlo že šest gornikov
Statistika GRZS kaže, da so imeli letos gorski reševalci že precej dela. Posredovali so na 77 intervencijah, v katerih je umrlo šest gornikov, težje poškodovanih pa je bilo 15.
Statistika GRZS kaže, da so imeli letos gorski reševalci že precej dela. Posredovali so na 77 intervencijah, v katerih je umrlo šest gornikov, težje poškodovanih pa je bilo 15.
Upoštevajmo, da na grebenih veter ustvarja snežne opasti, ki se lahko pod našo težo podrejo, zato hodimo nekaj metrov pod grebenom na privetrni strani. Razmere v gorah se hitro spreminjajo in so lahko povsem drugačne od pričakovanih ali napovedanih, zato vzemimo s seboj tudi opremo, ki bi jo lahko utegnili potrebovati. Ne zaupajmo slepo gazi, ki je pred nami, ampak sami spremljajmo in ocenjujmo, ali se gibljemo po varnem terenu, še dodajajo na PZS.
Cepin in dereze sodijo na vsako zimsko turo, čeprav razmere na izhodišču kažejo drugače. FOTO: Manca Ogrin
Kakšno opremo potrebujemo?
Za zimske obiske gora potrebujemo vso opremo kot za gore v letnih, kopnih razmerah, dodatno pa še dobre zimske planinske čevlje (lahko tudi plastične ali turnosmučarske), gamaše za zaščito pred vdorom snega v čevlje in kakovostna oblačila, ki ščitijo pred pred vetrom, mrazom in vlago ter imajo dobre izolacijske lastnosti. Potrebna je tudi zaščita pred močnim soncem, ne pozabimo pa niti na rezervna oblačila ter na dejstvo, da je večina planinskih koč zaprta in da zaradi tega potrebujemo več tople tekočine in hrane v nahrbtniku.
Cepin in dereze sodijo na vsako zimsko turo, četudi razmere na izhodišču kažejo drugače, saj se razmere z višino, smermi neba ter časom spreminjajo. Ko so na nogah dereze, sodi v roke cepin, palice pa pospravimo na nahrbtnik. Cepin in dereze se pred uporabo na turi naučimo uporabljati!
Vsa oprema nam nič ne koristi, če je ne znamo uporabljati – še več, lahko je celo nevarna! FOTO: Manca Ogrin
Lavinski trojček, sestavljen iz lavinske žolne, sonde in lavinske lopate, so prav tako obvezen del tehnične opreme vsakega gornika. Lavinsko žolno namestimo na prvo plast obleke, na turi pa jo imamo vedno priključeno (delovanje preverimo tako doma kot tudi pred turo), sondo in lopato pa nosimo s seboj v nahrbtniku. Ob uporabi lavinskega trojčka naj nam ne zraste samozavest, saj nas ne zavaruje pred plazovi, ampak nam ob primeru zasutja s snegom poveča možnosti hitrejše rešitve izpod snega in s tem možnost preživetja!
Pred zimsko sezono moramo prav tako obvezno obnoviti znanje o uporabi lavinske žolne ter izvesti praktične vaje iskanja zasutega v plazu. Možnost preživetja zasutega je precej odvisna le od obvladovanja iskanja in odkopavanja ponesrečenega, zasutega pod plazom. S podaljševanjem časa iskanja zasutega se možnost njegovega preživetja bistveno zmanjša. In katera lavinska žolna je najboljša? Vsaka, ki deluje brezhibno in jo znate uporabljati, svetujejo na PZS.
Pred prvo turo že doma preverimo stanje opreme, ki je čez poletje nismo uporabljali (cepin, dereze, lavinska žolna, smuči). Vsa oprema pa nam nič ne koristi, če je ne znamo uporabljati – še več, lahko je celo nevarna, opozarjajo strokovnjaki. Zato je zelo pomembno znanje – učenje in obnavljanje naučenega v praksi.
