V Kopru naj bi ukradli labodje mladičke
Policisti preučujejo sum kaznivega dejanja, da so labodji družini, ki gnezdi na koprski Bonifiki, ukradli mladičke.
Odpri galerijo
Koprska labodja družina iz preteklih let. FOTO: Jasmina Čuturić
Labodji družini, ki gnezdi ob kanalu na območju koprskega športnega parka Bonifika, so čez noč ukradli mladičke, je na družbenih omrežjih objavilo gibanje Skupaj. Domačini na tistem območju labode zvesto spremljajo, a jim domnevne kraje žal ni uspelo preprečiti. Laboda, ki so ju poimenovali Gigi in Čupko, naj bi po njihovih navedbah več kot mesec dni izmenično grela labodja jajca. Prijavo kaznivega dejanja - gre za izginotje šestih labodjih mladičev in enega še neizvaljenega jajca - so danes zjutraj naznanili policiji, ki zdaj preučuje nezakonito ravnanje z zaščitenimi živalmi.
Po besedah Jureta Griljca, predstavnika koprske policijske uprave, so nedavno imeli opravka s primerom streljanja na zaščitene galebe, sicer pa podobnih kaznivih dejanj ni veliko. Pred poldrugim letom je ena od domačink, ki bdi nad labodi ob kanalu reke Badaševice, prav tako na družbenih omrežjih objavila, da je eden od labodov poškodovan.
»O dogodku smo obveščeni le posredno, prek novinarjev in medijev,« je v zvezi z izginulimi labodjimi mladiči dejala ornitologinja Tjaša Zagoršek iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Izpostavila je, da labodje družine postajajo zelo urbane in neboječe ptice, ki se naseljujejo v neposredni bližini človeka. Kot poseben primer je omenila tudi mariborsko labodjo družino, ki si je gnezdo uredila na travnati zaplati pri pločniku ob eni od restavracij na Lentu. »Gnezdišča je mogoče zaščititi s trakovi in opozorilnimi tablami, naj se labodje družine pusti pri miru in naj se jih ne hrani, saj si hrano poiščejo same, so namreč rastlinojede,« pojasni. Tako so denimo storili krajani v Fiesi, kjer par laboda grbca gnezdi ob tamkajšnjem umetnem jezeru.
V društvu DOPPS labode obročkajo in spremljajo njihovo gibanje. V primeru labodjega para ob kanalu Badaševice tega niso storili, saj naj bi domačini, ki bdijo nad njim, temu nasprotovali. Letno sicer obročkajo od 300 do 400 novih labodov, a se te ptice veliko premikajo – nekatere pri nas le prezimijo in se nato odpravijo nazaj proti evropskemu severu. Na območju koprskega Škocjanskega zatoka gnezdi deset labodjih parov in po besedah Zagorškove je to največ, kar jih glede na velikost območja lahko. »Labodji par običajno potrebuje od pet do 25 hektarjev površine in samci so zelo teritorialno posesivni,« razloži.
Po besedah Jureta Griljca, predstavnika koprske policijske uprave, so nedavno imeli opravka s primerom streljanja na zaščitene galebe, sicer pa podobnih kaznivih dejanj ni veliko. Pred poldrugim letom je ena od domačink, ki bdi nad labodi ob kanalu reke Badaševice, prav tako na družbenih omrežjih objavila, da je eden od labodov poškodovan.
»O dogodku smo obveščeni le posredno, prek novinarjev in medijev,« je v zvezi z izginulimi labodjimi mladiči dejala ornitologinja Tjaša Zagoršek iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Izpostavila je, da labodje družine postajajo zelo urbane in neboječe ptice, ki se naseljujejo v neposredni bližini človeka. Kot poseben primer je omenila tudi mariborsko labodjo družino, ki si je gnezdo uredila na travnati zaplati pri pločniku ob eni od restavracij na Lentu. »Gnezdišča je mogoče zaščititi s trakovi in opozorilnimi tablami, naj se labodje družine pusti pri miru in naj se jih ne hrani, saj si hrano poiščejo same, so namreč rastlinojede,« pojasni. Tako so denimo storili krajani v Fiesi, kjer par laboda grbca gnezdi ob tamkajšnjem umetnem jezeru.
Labod grbec je zaščitena vrsta. FOTO: DOPPS
V društvu DOPPS labode obročkajo in spremljajo njihovo gibanje. V primeru labodjega para ob kanalu Badaševice tega niso storili, saj naj bi domačini, ki bdijo nad njim, temu nasprotovali. Letno sicer obročkajo od 300 do 400 novih labodov, a se te ptice veliko premikajo – nekatere pri nas le prezimijo in se nato odpravijo nazaj proti evropskemu severu. Na območju koprskega Škocjanskega zatoka gnezdi deset labodjih parov in po besedah Zagorškove je to največ, kar jih glede na velikost območja lahko. »Labodji par običajno potrebuje od pet do 25 hektarjev površine in samci so zelo teritorialno posesivni,« razloži.
