V letu 2019 so predstavljale le majhen delež izdatkov
Slovenija je med letoma 2016 do 2018 uvozila letno od 995.000 do 1,11 milijona ton odpadkov.
Odpri galerijo
Mladi med podnebnim štrajkom v Ljubljani, 15. marca 2019. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Poraba energije se je leta 2019 v primerjavi z letom 2008 zmanjšala za 13 odstotkov. Zmanjševala se je zlasti med finančno krizo. Izdatki za klimatske spremembe so leta 2019 znašali 2,7 milijona evrov, kar je bilo 4,1 odstotka izdatkov za varstvo zraka in klime ter 0,9 odstotka izdatkov, namenjenih za varstvo okolja.
To je pokazala metodologija za spremljanje uvoza in izvoza sekundarnih surovin ter višine izdatkov za klimatske spremembe, ki jo je statistični urad vzpostavil v okviru mednarodno podprtega projekta, ki ga je izvajal od februarja lani do marca letos. V njem je preveril še podatke o uvozu in izvozu odpadkov in ugotovil, da so kakovostni in kažejo dejansko sliko, so pred nekaj dnevi sporočili s statističnega urada.
Podatki so pokazali še, da se je poraba energije ob upoštevanju rezidenčnega načela leta 2019 znižala na 300.188 tera joulov. Zmanjševala se je predvsem v obdobju med letoma 2008 in 2015, ki ga je zaznamovala finančna kriza, nato se je začela povečevati, a se ni vrnila na raven izhodiščnega leta 2008.
Količina energije, pridobljene iz naravnih virov, je bila leta 2019 za 11 odstotkov manjša kot leta 2008. Največje zmanjšanje energije, pridobljene iz naravnih virov, so na statističnem uradu zaznali v letih 2012 in 2015, so navedli.
Kot so povzeli, je Slovenija med letoma 2016 do 2018 uvozila letno od 995.000 do 1,11 milijona ton odpadkov. Od tega jih je bilo 88 odstotkov iz drugih držav EU, ostalo iz držav nečlanic. Količinsko je bilo med njimi največ ali skoraj polovica železnih kovinskih odpadkov, sledili so odpadki iz papirja in kartona, neželezni kovinski odpadki in odpadki iz plastike ter manjše količine preostalih vrst odpadkov.
Država je v opazovanem obdobju na leto izvozila od 893.000 do 1,16 milijona ton odpadkov. Približno 98 odstotkov vseh je izvozila v druge države EU. Količinsko je bilo med njimi največ železnih kovinskih odpadkov (od 34 do 36 odstotkov letno), sledili so mešani in nesortirani odpadni materiali in odpadki iz papirja in kartona ter manjše količine preostalih vrst odpadkov.
Po ocenah je Slovenija v obdobju med letoma 2016 in 2018 uvozila letno približno 1,2 milijona ton sekundarnih surovin. Približno polovica sekundarnih surovin je bila uvožena iz drugih držav EU. Skoraj polovica uvoženih sekundarnih surovin je bilo rastlinskega izvora, sledile so sekundarne surovine iz lesa in sekundarne surovine, ki so izhajale iz sežiganja odpadkov, ter sekundarne surovine iz drugih materialov.
Od 734.000 do 880.000 ton sekundarnih surovin letno je država izvozila. Veliko večino jih je izvozila v druge države EU. Med izvoženimi količinami so prevladovale sekundarne surovine iz lesa in sekundarne surovine rastlinskega izvora, so še navedli na uradu.
To je pokazala metodologija za spremljanje uvoza in izvoza sekundarnih surovin ter višine izdatkov za klimatske spremembe, ki jo je statistični urad vzpostavil v okviru mednarodno podprtega projekta, ki ga je izvajal od februarja lani do marca letos. V njem je preveril še podatke o uvozu in izvozu odpadkov in ugotovil, da so kakovostni in kažejo dejansko sliko, so pred nekaj dnevi sporočili s statističnega urada.
Podatki so pokazali še, da se je poraba energije ob upoštevanju rezidenčnega načela leta 2019 znižala na 300.188 tera joulov. Zmanjševala se je predvsem v obdobju med letoma 2008 in 2015, ki ga je zaznamovala finančna kriza, nato se je začela povečevati, a se ni vrnila na raven izhodiščnega leta 2008.
Količina energije, pridobljene iz naravnih virov, je bila leta 2019 za 11 odstotkov manjša kot leta 2008. Največje zmanjšanje energije, pridobljene iz naravnih virov, so na statističnem uradu zaznali v letih 2012 in 2015, so navedli.
Kot so povzeli, je Slovenija med letoma 2016 do 2018 uvozila letno od 995.000 do 1,11 milijona ton odpadkov. Od tega jih je bilo 88 odstotkov iz drugih držav EU, ostalo iz držav nečlanic. Količinsko je bilo med njimi največ ali skoraj polovica železnih kovinskih odpadkov, sledili so odpadki iz papirja in kartona, neželezni kovinski odpadki in odpadki iz plastike ter manjše količine preostalih vrst odpadkov.
Država je v opazovanem obdobju na leto izvozila od 893.000 do 1,16 milijona ton odpadkov. Približno 98 odstotkov vseh je izvozila v druge države EU. Količinsko je bilo med njimi največ železnih kovinskih odpadkov (od 34 do 36 odstotkov letno), sledili so mešani in nesortirani odpadni materiali in odpadki iz papirja in kartona ter manjše količine preostalih vrst odpadkov.
Po ocenah je Slovenija v obdobju med letoma 2016 in 2018 uvozila letno približno 1,2 milijona ton sekundarnih surovin. Približno polovica sekundarnih surovin je bila uvožena iz drugih držav EU. Skoraj polovica uvoženih sekundarnih surovin je bilo rastlinskega izvora, sledile so sekundarne surovine iz lesa in sekundarne surovine, ki so izhajale iz sežiganja odpadkov, ter sekundarne surovine iz drugih materialov.
Od 734.000 do 880.000 ton sekundarnih surovin letno je država izvozila. Veliko večino jih je izvozila v druge države EU. Med izvoženimi količinami so prevladovale sekundarne surovine iz lesa in sekundarne surovine rastlinskega izvora, so še navedli na uradu.
