V poklic negovalca bi pritegnili tudi migrante
Staranje prebivalstva: Zaradi velikega pomanjkanja osebja za zdravstveno oskrbo starejših se je nemški zdravstveni minister zavzel za lažje zaposlovanje kandidatov iz južne Evrope
Odpri galerijo
Mnogi negovalci zapuščajo poklic tudi zaradi izčrpanosti in slabega plačila. Foto Uroš Hočevar
Hitro starajoča se Nemčija akutno občuti pomanjkanje osebja za oskrbo bolnih in ostarelih, zato bi minister za zdravstvo Jens Spahn rad privabil več izučene delovne sile iz drugih evropskih držav, tudi tistih na Zahodnem Balkanu, ki še niso članice Evropske unije. Že to kaže na razsežnost težav, saj je bil krščanskodemokratski politik pred prevzemom položaja med vodilnimi kritiki begunske politike kanclerke Angele Merkel.
Več kot milijon negovalcev v Nemčiji skrbi za 3,3 milijona ljudi, potrebnih pomoči v vsakdanjem življenju, samo pri oskrbi starejših pa bi po podatkih ministrstva za zdravstvo takoj potrebovali 30 tisoč dodatnih parov rok in sčasoma še veliko več. Pristojno ministrstvo okrepitve predvideva že za prihodnje leto, saj v bližnji prihodnosti pričakujejo hitro naraščanje števila potrebnih stalne nege. Ko gre za negovalce, na migrante drugače gledajo tudi nekateri drugi kritiki zadnjega begunskega vala.
Bavarska vlada pravkar napoveduje strožji nadzor nad prihodom migrantov, hkrati pa namerava pred takojšnjim izgonom zaščititi tiste, ki bi se bili pripravljeni izučiti za negovalce, pa čeprav nimajo pravice do zatočišča. Pravilo tri plus dva dovoljuje kandidatom, da ostanejo v državi med učenjem poklica in nato še dve leti.
Nemčija migrantom, ki nimajo pravice do azila, vseeno noče vzbujati lažnega upanja, zato pa zvezna vlada pospešeno pripravlja novo celovito zakonodajo o priseljevanju, o kateri so se dogovorili socialdemokratski in konservativni koalicijski partnerji kanclerke Merklove. Ta se bo osredotočila prav na delovno silo, ki jo gospodarstvo in država najbolj potrebujeta, kamor spadajo tudi negovalci bolnih in ostarelih. Nekateri pomanjkanje tega kadra že spretno izkoriščajo; vsaj münchenski bolničarki, ki je nedavno z oglasom ponujala svoje delo v zameno za večje stanovanje v pregrešno dragi bavarski prestolnici, ni mogoče očitati pomanjkanja izvirnih zamisli. Ni znano, ali je ženska dobila večje stanovanje, vendar vse številnejši Nemci, potrebni pomoči, negovalcem ne bodo mogli ponujati posebnih privilegijev.
Za zdaj tudi ni videti, da bi jih lahko kmalu nadomestili roboti, čeprav v nekaterih centrih že preizkušajo njihovo pomoč pri pranju perila ali razvažanju hrane. Na kölnski univerzitetni kliniki, kjer so začeli že zgodaj vlagati v nove tehnologije, pravijo, da avtomatizirane platforme nadomeščajo kakšnih sto zaposlenih, a le pri spremljevalnih opravilih, pomoč pacientom še vedno zagotavljajo samo ljudje. Po raziskavah javnega mnenja si zgolj četrtina Nemcev lahko predstavlja, da bi jim v starosti ali bolezni pomagali roboti, četudi bi bili boljši od sedanjih pomanjkljivih prototipov.
Za zdaj strokovnjaki ugotavljajo, da je za umetno inteligenco igranje šaha prava malenkost v primerjavi s celostno oskrbo ljudi. Največ upanja roboti vzbujajo kot pomočniki pri dvigovanju pacientov in gibalni rehabilitaciji, a tudi to le v spremstvu človeškega kadra.
Pri oskrbi starejših in pomoči potrebnih so seveda še kako potrebne inovacije. Nekaj primerov najdemo na visoki šoli za uporabne znanosti v Kemptnu. Tam razvijajo straniščne školjke, ki znajo izmeriti sladkor v krvi ali pritisk, senzorji na tleh ob padcu oddajo znak za preplah, kuhinjske police je mogoče spustiti nižje, vrtljiva omara olajša oblačenje.
Po podatkih nemškega statističnega urada bo leta 2060 že tretjina prebivalcev starejša od 65 let in mnogi od teh bodo z ustrezno pomočjo lahko živeli samostojno, posebno če bo domači hladilnik sam ugotovil potrebe po živilih in jih naročil ali če se bodo lahko s samovozečim avtomobilom odpeljali do zdravnika. Milijoni pa bodo tudi v prihodnosti najverjetneje potrebovali celovito pomoč, ki jo lahko zagotovijo le ljudje.
Morda bi pomagale že višje plače za takšna dela, saj bi bila tako nemara bolj privlačna tudi za Nemce. Zdaj v državi vlada prepričanje, da je to delo težko in slabo plačano, in na sto razpisov se v povprečju prijavi le 21 prosilcev. Nekateri strokovnjaki opominjajo, da je problem znan že dolgo, pa ga politika doslej ni reševala s prave strani. Ne gre le za pridobivanje novih delovnih moči, mnogi negovalci zapuščajo poklic zaradi izčrpanosti in slabega plačila, pri čemer ne bodo pomagale niti enkratne premije za zaposlitev, pa naj štejejo več tisoč evrov. Najboljši negovalci so tisti, ki si tudi sami resnično želijo pomagati in se za ta poklic ne odločajo zaradi denarja, a vendarle pričakujejo primerno plačilo in dobre delovne razmere.
Minister za zdravstvo govori o pravi krizi zaupanja, vlada pa namerava med drugim pomagati s subvencijami za zaposlovanje novih delavcev in kaznovanjem tistih bolnišnic, ki ne zagotavljajo dovolj zaposlenih. Poleg tega naj bi zmanjšali birokratsko breme ter olajšali prehajanje iz drugih poklicev. Bodo s tem preprečili vsaj odhajanje že izučenih? Ukrepi so toliko bolj nujni, ker kriza zaradi hitrega staranja prebivalstva ne grozi le Nemčiji, ampak tudi številnim drugim evropskim in svetovnim državam, zato se bo konkurenca za najboljšo oskrbo le še povečevala.
Več kot milijon negovalcev v Nemčiji skrbi za 3,3 milijona ljudi, potrebnih pomoči v vsakdanjem življenju, samo pri oskrbi starejših pa bi po podatkih ministrstva za zdravstvo takoj potrebovali 30 tisoč dodatnih parov rok in sčasoma še veliko več. Pristojno ministrstvo okrepitve predvideva že za prihodnje leto, saj v bližnji prihodnosti pričakujejo hitro naraščanje števila potrebnih stalne nege. Ko gre za negovalce, na migrante drugače gledajo tudi nekateri drugi kritiki zadnjega begunskega vala.
21
prosilcev za negovalno delo se prijavi na sto razpisov
prosilcev za negovalno delo se prijavi na sto razpisov
Bavarska vlada pravkar napoveduje strožji nadzor nad prihodom migrantov, hkrati pa namerava pred takojšnjim izgonom zaščititi tiste, ki bi se bili pripravljeni izučiti za negovalce, pa čeprav nimajo pravice do zatočišča. Pravilo tri plus dva dovoljuje kandidatom, da ostanejo v državi med učenjem poklica in nato še dve leti.
Nova zakonodaja o priseljevanju
Nemčija migrantom, ki nimajo pravice do azila, vseeno noče vzbujati lažnega upanja, zato pa zvezna vlada pospešeno pripravlja novo celovito zakonodajo o priseljevanju, o kateri so se dogovorili socialdemokratski in konservativni koalicijski partnerji kanclerke Merklove. Ta se bo osredotočila prav na delovno silo, ki jo gospodarstvo in država najbolj potrebujeta, kamor spadajo tudi negovalci bolnih in ostarelih. Nekateri pomanjkanje tega kadra že spretno izkoriščajo; vsaj münchenski bolničarki, ki je nedavno z oglasom ponujala svoje delo v zameno za večje stanovanje v pregrešno dragi bavarski prestolnici, ni mogoče očitati pomanjkanja izvirnih zamisli. Ni znano, ali je ženska dobila večje stanovanje, vendar vse številnejši Nemci, potrebni pomoči, negovalcem ne bodo mogli ponujati posebnih privilegijev.
Kriza zaradi hitrega staranja prebivalstva ne grozi le Nemčiji, ampak tudi številnim drugim evropskim in svetovnim državam, zato se bo konkurenca za najboljšo oskrbo le še povečevala.
Roboti celostne oskrbe (še) ne zmorejo
Za zdaj tudi ni videti, da bi jih lahko kmalu nadomestili roboti, čeprav v nekaterih centrih že preizkušajo njihovo pomoč pri pranju perila ali razvažanju hrane. Na kölnski univerzitetni kliniki, kjer so začeli že zgodaj vlagati v nove tehnologije, pravijo, da avtomatizirane platforme nadomeščajo kakšnih sto zaposlenih, a le pri spremljevalnih opravilih, pomoč pacientom še vedno zagotavljajo samo ljudje. Po raziskavah javnega mnenja si zgolj četrtina Nemcev lahko predstavlja, da bi jim v starosti ali bolezni pomagali roboti, četudi bi bili boljši od sedanjih pomanjkljivih prototipov.
Za zdaj strokovnjaki ugotavljajo, da je za umetno inteligenco igranje šaha prava malenkost v primerjavi s celostno oskrbo ljudi. Največ upanja roboti vzbujajo kot pomočniki pri dvigovanju pacientov in gibalni rehabilitaciji, a tudi to le v spremstvu človeškega kadra.
Pri oskrbi starejših in pomoči potrebnih so seveda še kako potrebne inovacije. Nekaj primerov najdemo na visoki šoli za uporabne znanosti v Kemptnu. Tam razvijajo straniščne školjke, ki znajo izmeriti sladkor v krvi ali pritisk, senzorji na tleh ob padcu oddajo znak za preplah, kuhinjske police je mogoče spustiti nižje, vrtljiva omara olajša oblačenje.
Za oskrbo ostarelih v Nemčiji bi takoj potrebovali 30 tisoč dodatnih parov rok, sčasoma še več.
Ko gre za negovalce, kritiki zadnjega begunskega vala drugače gledajo na migrante.
Na kölnski kliniki so avtomatizirane platforme nadomestile kakšnih sto zaposlenih le pri spremljevalnih opravilih.
Strokovnjaki opominjajo, da je problem znan že dolgo, a ga politika ni reševala s prave strani.
Ko gre za negovalce, kritiki zadnjega begunskega vala drugače gledajo na migrante.
Na kölnski kliniki so avtomatizirane platforme nadomestile kakšnih sto zaposlenih le pri spremljevalnih opravilih.
Strokovnjaki opominjajo, da je problem znan že dolgo, a ga politika ni reševala s prave strani.
Po podatkih nemškega statističnega urada bo leta 2060 že tretjina prebivalcev starejša od 65 let in mnogi od teh bodo z ustrezno pomočjo lahko živeli samostojno, posebno če bo domači hladilnik sam ugotovil potrebe po živilih in jih naročil ali če se bodo lahko s samovozečim avtomobilom odpeljali do zdravnika. Milijoni pa bodo tudi v prihodnosti najverjetneje potrebovali celovito pomoč, ki jo lahko zagotovijo le ljudje.
Boljše plačilo bi pritegnilo tudi Nemce
Morda bi pomagale že višje plače za takšna dela, saj bi bila tako nemara bolj privlačna tudi za Nemce. Zdaj v državi vlada prepričanje, da je to delo težko in slabo plačano, in na sto razpisov se v povprečju prijavi le 21 prosilcev. Nekateri strokovnjaki opominjajo, da je problem znan že dolgo, pa ga politika doslej ni reševala s prave strani. Ne gre le za pridobivanje novih delovnih moči, mnogi negovalci zapuščajo poklic zaradi izčrpanosti in slabega plačila, pri čemer ne bodo pomagale niti enkratne premije za zaposlitev, pa naj štejejo več tisoč evrov. Najboljši negovalci so tisti, ki si tudi sami resnično želijo pomagati in se za ta poklic ne odločajo zaradi denarja, a vendarle pričakujejo primerno plačilo in dobre delovne razmere.
Kazni za bolnišnice, ki ne zagotavljajo kadra
Minister za zdravstvo govori o pravi krizi zaupanja, vlada pa namerava med drugim pomagati s subvencijami za zaposlovanje novih delavcev in kaznovanjem tistih bolnišnic, ki ne zagotavljajo dovolj zaposlenih. Poleg tega naj bi zmanjšali birokratsko breme ter olajšali prehajanje iz drugih poklicev. Bodo s tem preprečili vsaj odhajanje že izučenih? Ukrepi so toliko bolj nujni, ker kriza zaradi hitrega staranja prebivalstva ne grozi le Nemčiji, ampak tudi številnim drugim evropskim in svetovnim državam, zato se bo konkurenca za najboljšo oskrbo le še povečevala.
