V Sloveniji največ polno zaposlenih mater

V EU je na trgu dela v povprečju le 72 odstotkov žensk, ki imajo otroke, v Sloveniji 86 odstotkov.
Fotografija: V postmodernem kapitalizmu mora imeti ženska kariero, biti najboljša mama, v dobri telesni kondiciji in urejena, dobrovoljna, hoditi mora na rekreacijo in skrbeti zase … FOTO: Tomi Lombar/Delo
Odpri galerijo
V postmodernem kapitalizmu mora imeti ženska kariero, biti najboljša mama, v dobri telesni kondiciji in urejena, dobrovoljna, hoditi mora na rekreacijo in skrbeti zase … FOTO: Tomi Lombar/Delo

V letu 2020 je imela Slovenija, po podatkih, ki jih je pred dnevi objavil Eurostat, največji delež zaposlenih žensk z otroki (86,2 odstotka). Sledijo Švedska (83,5 odstotka), Portugalska (83 odstotkov), Litva (82,6 odstotka), med državami precej nad evropskim povprečjem, ki znaša 72,2 odstotka, so še Danska (82,2 odstotka), Nizozemska (80,7 odstotka) in Finska (80,3 odstotka). Najnižje stopnje zaposlenosti so v Italiji (57,3 odstotka), Grčiji (61,3 odstotka) in Španiji (66,2 odstotka), kjer je bilo zaposlenih manj kot dve tretjini žensk, starih med 25 in 54 leti, z otroki.



Evropsko povprečje vključenosti na trg dela za ženske v isti starostni skupini, a brez otrok, je po izračunih Eurostata 76,8 odstotka. Največja razlika med spoloma je v Italiji in Španiji, kjer je na trgu dela izrazito več moških z otroki kot žensk z otroki.

V statistikah, ki obravnavajo participacijo žensk na trgu dela, se Slovenija že tradicionalno uvršča zelo visoko, saj velja, da se matere po izteku porodniškega dopusta vrnejo na delovno mesto za polni delovni čas, redke izkoristijo pravico do polovičnega delovnega časa do otrokovega tretjega leta, ki jo imajo od leta 2014, izjemno redke se po rojstvu otroka ne vrnejo na delovno mesto. Tokrat pa je naša država po vključenosti žensk na trg dela prvič celo na prvem mestu.


Zahvala tudi vrtcem


Sociologinja dr. Mateja Sedmak iz Znanstveno-raziskovalnega središča Koper meni (tako kot navaja že poročilo evropskega parlamenta iz leta 2015), da vzrok za polno zaposlenost mater v Sloveniji izvira iz tradicije nekdanje socialistične države.

»A ne gre zgolj za to, izjemnega pomena so tudi obstoječi ukrepi socialne politike, ki jih imamo v Sloveniji, od 100-odstotnega porodniškega nadomestila za vse leto do finančno razmeroma ugodne in kakovostne predšolske vzgoje. V državah, kjer je cena vrtca tako visoka, kot znaša plača, marsikdo premisli, ali se mu splača otroka dati v vrtec. Premalo se tudi zavedamo, da naši vrtci niso namenjeni zgolj varstvu, kot so v nekaterih drugih državah, ampak se v njih izvaja kakovosten vzgojno-pedagoški proces. Ta vključuje tudi pripravo na vstop v šolo, poleg tega je v vrtcih poskrbljeno za prehrano, kar ni vedno samoumevno, v nekaterih državah morajo starši sami poskrbeti za kosilo. Naši vrtci so odprti do pol petih, nekateri tudi popoldne in v soboto.«

Vse to ženskam omogoča polno udeležbo na trgu dela. A po drugi strani so med njimi najbrž tudi takšne, ki bi si želele ostati doma, če bi plača partnerja zadostovala za preživetje ali če bi imele možnost drugačnega finančnega nadomestila, meni dr. Sedmakova.

»Podatkov ne moremo vrednotiti enoznačno. Po eni strani nam omenjene okoliščine in ukrepi omogočajo enakopravno zastopanost žensk na trgu dela, vprašanje pa je, ali so te v resnici tudi enako plačane za enako delo kot moški in ali so enakovredno zastopane tudi na višjih položajih,« se sprašuje sogovornica.
 

Vloga moških in žensk v družini


V letu 2010 so, po podatkih iz raziskovanja o dohodkih in življenjskih razmerah na Statističnem uradu RS, ugotovili, da moški v običajnem tednu za svoje osnovno delo porabijo v povprečju 42 ur, ženske pa 40 ur; za prosti čas so moški porabili 27 ur, ženske pa 21 ur na teden. Za gospodinjska dela, varstvo otrok in podobno so moški v povprečnem tednu porabili le 11 ur na teden, ženske pa kar 24 ur. Eurostat je za Slovenijo podrobneje ugotovil, da se ženske več ukvarjajo s hrano, čistijo, likajo in perejo, moški pa se bolj ukvarjajo z gradnjo in vrtnarjenjem.

Medtem ko tako moški kot ženske sodelujejo pri varstvu otrok, Eurostat ugotavlja, da so ženske v Sloveniji bolj vključene v telesno nego, nadzor in spremljanje svojih otrok, medtem ko moški pogosteje sodelujejo pri poučevanju, igri in pogovoru. »Priznati moramo, da so moški bolj vpeti v vzgojo otrok in gospodinjstvo, kot so bili pred tridesetimi leti, a ne bistveno bolj. Študije kažejo, da so bolj vključeni na deklarativni ravni, torej se strinjajo, da bi moralo biti delo enakomerneje porazdeljeno, toda ko si ustvarijo družino, se njihova vključenost v gospodinjsko in skrbstveno delo ne izkaže za enakovredno ženski. Raziskave tudi nakazujejo, da so moški v skrbi za otroka bolj vpeti v prijetnejša opravila, kot je, recimo, igra, in manj v manj prijetna, kot sta higiena ali umivanje zob,« meni sogovornica. Statistike kažejo tudi, da moški za otroke porabijo manj denarja kot ženske.

Komentarji: