V TKI Hrastnik so se preizkusili za primer nesreče s klorom

Iz Tovarne kemičnih izdelkov (TKI) Hrastnik je ušla manjša količina klora. Nevarnosti za okoliške prebivalce in sosednjo Steklarno na srečo ni. Nihče zaposlenih tudi ni življenjsko ogrožen; slabše se počutita le dva delavca ...

Ob tej predpostavki so svojo pripravljenost na nesrečo s klorom, ki je znan kot bojni strup, v »tihi« terenski vaji prve stopnje zaščite in reševanja poleg zaposlenih v TKI in njihove reševalne enote klor preverili tudi hrastniški in trboveljski gasilci ter Civilna zaščita. Kako uspešni so bili, še ni znano.

Vaja zaščite in reševanja, ki je danes potekala v TKI, je bila vaja prve stopnje, kar pomeni interno reševanje, omejeno na območje kontaminacije, je pojasnil direktor TKI Brane Majes, pri katerem ne aktivirajo siren. A kot pravi hrastniški župan Marko Funkl, želi občina obveščanje občanov spremeniti: »Ob vsakem dogodku, ne glede na obseg, četudi ni nevarnosti za zdravje in ni potrebe po evakuaciji, moramo občina in tovarna na osnovi dogovorjenih protokolov ljudi obvestiti o nezgodi in jih pomiriti. Dosedanji varnostni načrt tega ne predvideva.« A Majes se ne strinja: »S tem povzročiš samo paniko in to ni v redu. Lahko pa se dogovorimo, da javnost o nezgodah obveščamo prek medijev.«

Najprej odkriti napako

Nesreče s klorom zahtevajo reševanje v skafandrih. FOTO: Polona Malovrh

Scenarij vaje je predvidel, da delavci TKI zaznajo uhajanje klora na območju med skladiščem klora in obratom kloralkalne elektrolize. Naprave, nameščene v proizvodni hali, sicer klor zaznajo pri 5 ppm oziroma delcih klora na milijon in obrat se samodejno ustavi. »To so koncentracije, pri katerih ni nevarnosti za življenje in za okolje,« je dejal Majes, ki si glede varnosti v kemični industriji ne dela utvar: »Človeškega dejavnika ni mogoče nikoli izključiti. Tri različne kemikalije so v TKI prisotne le v obratu široke potrošnje. A pretok kisline za proizvodnjo pralnih praškov iz cistern, denimo, lahko sproži le nadrejeni prek računalnika.«

Reševalci na srečo niso šteli žrtev niti hudo prizadetih od klora. FOTO: Polona Malovrh

In kakšen je postopek ob zaznavi klora? »Najprej je seveda treba najti napako. Procedura ustavljanja je vnaprej določena: cevovode vodika in klora je treba posuti z dušikom, da pri ponovnem zagonu preprečimo morebitno eksplozijo.«

V TKI doslej klora ni povzročil hujših nezgod. Zadnja se je zgodila decembra lani, ko se je v odtočne kanale in naprej v čistilno napravo v elektrolizi razlil hipoklorid. Na srečo brez posledic … V Sloveniji so bile doslej najbolj pogoste nesreče s klorom v jeklenkah, pravi Majes: »Običajno so jeklenke v primeru, da so se prevrnile, padle na ventil, zaradi česar je začel klor uhajati.« Enota TKI za klor, ki je sicer zadolžena za vso državo, je morala včasih intervenirati tudi do 40-krat letno. V primeru Melamina je niso klicali, ker po eksploziji po opravljenih meritvah ni bilo več nevarnosti za okolje, vode oziroma zrak.

V primeru TKI je po Majesovih besedah najbolj eksploziven vodik, znan tudi kot pokalni plin, ki je eksploziven že pri nizki koncentraciji: »Že statična elektrika je dovolj za eksplozijo. Vodikove tehnologije, o katerih politika tako rada govori, niso tako nedolžne,« opozarja Majes.

Zavezanec sevesa

TKI je z dvesto zaposlenimi v invalidskem in srbskem obratu drugi največji zaposlovalec v občini.

Človeški dejavnik je tudi v kemični industriji stalna grožnja ... FOTO: Polona Malovrh

Za vajo se niso odločili zaradi tragedije minuli teden v kočevskem Melaminu, temveč so datum dorekli že januarja. TKI sodi med zavezance sevesa, ki so pod budnimi očmi inšpektorjev; zanje veljajo strožji nadzor in tudi strožji ukrepi. Majes je kritičen; »Evropska direktiva v zvezi s sevesom omenja klor in proizvodni obrat. Ker pa so prevajalci to prevedli s podjetje, je zavezanec celotno podjetje. Eden od pogojev je tudi, da imaš v skladišču več kot 40 ton klora. TKI ga ima do dvajset ton.«

Dnevno ob polni zmogljivosti sicer izdelajo do 50 ton klora, ki ga takoj predelajo v hipoklorid in solno kislino.