V nadaljevanju preberite:
Vsebinska upodobljenost likov v učnih gradivih do neke mere še vedno ostaja problematična, je po besedah Ane Pavlič, programske direktorice mariborskega Inštituta za proučevanje enakosti spolov, pokazala raziskava na slovenskih in srbskih osnovnih šolah. Moški se (v učnih gradivih, o. p.) pojavljajo v poklicih politikov in inženirjev, ženske pa so največkrat tiste, ki skrbijo za dom in družino. Učitelji deklice dojemajo kot bolj emocionalne in jim zato nudijo večjo emocionalno podporo. Ocenili so namreč, da je pri deklicah bistveno višje izražen interes za umetnost, pri dečkih pa za matematiko. Zaznali so velik pritisk glede zunanjega videza, ki je izrazit za dekleta starejših razredov. Ta seksualizacija videza predvsem žensk je zelo pomembna etapa stereotipizacije žensk, ki slednjim ob vsiljevanju tekanja za nedosegljivimi in nerealnimi ideali lepote in z njo povezanega uspeha, pušča škodljive emocionalne in fizične posledice. Prepričanje, da je vrednost ali celo vlogo žensk oziroma deklet mogoče zreducirati na naš videz in izgled – ta mora biti povšeči navadno moškemu zunanjemu pogledu -, ne poglablja samo naše neenakosti proti moškim, temveč ženske, bombardirane z zunanjim vrednotenjem in pritiski, pušča v realnosti. Po raziskavi, ki so jo leta 2015 objavili v ZDA, je bil telesni izgled uvrščen med štiri največje skrbi mladih deklet; pri 13. letih je bilo s svojim telesom nezadovoljnih 50 odstotkov, pri 17. letih pa že 80 odstotkov deklet. Poleg tega učitelji k opravilom, ki so povezana s skrbjo za tehnologijo, v razredu napotujejo dečke, medtem ko rutina, ki je povezana z redom, čistočo in skrbjo za rože, ostaja v domeni učenk. Učitelji so opozorili tudi na (primarno) družino in vrstnike kot osebe, prek katerih se učenci in učenke prav tako učijo stereotipov in z njimi že vstopijo v šolo.«
