V zadnjih desetih letih dva primera prenosa virusa hiv z matere na otroka

Januarja bodo pri nas uvedli presejanje za nosečnice. Zelo pomembno pri preventivi je vsem dostopno testiranje.
Fotografija: Letos je umrlo šest oseb s hivom, vendar nobena zaradi aidsa. FOTO:Jason Lee/Reuters
Odpri galerijo
Letos je umrlo šest oseb s hivom, vendar nobena zaradi aidsa. FOTO:Jason Lee/Reuters

Okužbo z virusom hiv je danes mogoče z zdravili povsem obvladovati ter živeti dolgo in zdravo življenje. Na področju preventive je v Sloveniji z novim letom pričakovati dve pomembni novosti: presejanje nosečnic na okužbo s hivom, do zdaj samoplačniška redekspozicijska profilaksa, ki ščiti pred prenosom virusa, pa bo predvidoma vključena med storitve, ki so plačane iz zdravstvenega zavarovanja.

Med letom 2011 in 22. novembrom letos sta bila pri nas prijavljena dva primera okužbe s hivom, prenesene z matere na otroka (leta 2011 in leta 2020). Prvi otrok je bil rojen v državi z visokim deležem okuženega prebivalstva in se šele pozneje priselil v Slovenijo, drugi se je rodil pri nas leta 2013. Da bi v prihodnosti preprečili rojstva otrok, ki so pozitivni na hiv, bodo januarja prihodnje leto uvedli presejanje nosečnic na to okužbo.

image_alt
»Še v sanjah sem čutil vso bolečino«

Dr. Janez Tomažič s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega kliničnega centra je povedal, da so do zdaj nekaj nosečnic, pozitivnih na hiv, odkrili ginekologi, preventiva je dobro delovala. »Danes bi bila tragedija, če bi se materi, pozitivni na hiv, rodil otrok s hivom, ker ji okužbe ne bi prej diagnosticirali. Če postavimo diagnozo pravočasno, vsaj med nosečnostjo, je možnost okužbe pri otroku skoraj nična. Pri nas se po letu 2013 ni rodil noben otrok s hivom, nismo pa imeli zanesljive preventive,« je dejal Tomažič.

Po ocenah Nacionalnega inštituta za javno zdravje je v Sloveniji na začetku tega leta živelo malo manj kot tisoč ljudi s hivom, približno desetina za svojo okužbo menda ne ve. Letos so, do vključno 22. novembra, diagnozo okužbe s hivom postavili 28 osebam – 21 moškim, šestim ženskam in eni transseksualni osebi –, eni več kot v celotnem lanskem letu. Razmeroma malo novih diagnoz je lahko tudi posledica epidemije koronavirusa in z njo povezanih epidemioloških ukrepov ter zmanjšanega obsega diagnostičnega testiranja. Kako je epidemija vplivala na število okužb s hivom, bo jasno v prihodnosti. Največ novih diagnoz je še vedno med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM). Letos jih je bilo 15 oziroma ena več kot v vsem letu lani.

Statistika za zadnjih deset let. Infografika: Delo
Statistika za zadnjih deset let. Infografika: Delo

Področje, ki zahteva nenehno pozornost

Na vprašanje, ali je hiv družbeno-zdravstveni problem, Mitja Ćosić, strokovni sodelavec nevladne organizacije Legebitra, odgovarja: »Ni akuten problem, je pa treba temu nenehno namenjati pozornost in zagotavljati možnost testiranja. Država je tu prepoznala pomembnost sodelovanja z nevladnimi organizacijami – če popusti preventiva, lahko število okužb uide izpod nadzora. Letos se je to pokazalo pri osebah, ki injicirajo droge, kjer so hitro odkrili grozd okužb in ukrepali. Podobno je pri moških, ki imajo spolne odnose z moškimi. So daleč najbolj ozaveščena skupina prebivalstva, žal pa tudi skupina, v kateri je hiv prisoten že več kot 30 let, zato je treba podpirati testiranja in predekspozicijsko profilakso (PrEP).«

PrEP, ki ščiti pred prenosom hiva, je pri nas še samoplačniška, od 1. januarja pa bo predvidoma vključena med storitve, plačane iz zdravstvenega zavarovanja.

Najpomembnejša preventiva je varna spolnost. FOTO: Yves Herman/Reuters 
Najpomembnejša preventiva je varna spolnost. FOTO: Yves Herman/Reuters 

Dostopno testiranje in takojšnje zdravljenje po diagnozi precej vplivata na majhno število poznih diagnoz. Do 22. novembra so jih zaznali 11 – od tega šest pri MSM –, manj kot kadarkoli v zadnjih desetih letih. Pri vseh petih bolnikih, ki so bili diagnosticirani z aidsom, so okužbo s hivom prepoznali v istem letu.

Po podatkih o prijavljenih primerih novih diagnoz naj bi v Sloveniji živelo okoli 730 ljudi s prepoznano okužbo, 708 jih je prejemalo protiretrovirusna zdravila. Prav zaradi uspešnega zdravljenja velika večina oseb s hivom ni kužna ter ne predstavlja izvora okužbe, zato je stigma, ki so je nekateri še vedno deležni, tudi pri zdravstvenem osebju, povsem neupravičena.

Preberite še:

Komentarji: