V zadržanem poljskem mesu za kebab odkrili salmonelo
Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so objavili delni poročili o mikrobiološkem preizkušanju zadržanega mesa.
Odpri galerijo
FOTO: Reuters
Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) so, kot so sporočili v današnji izjavi za javnost, prejeli delni poročili o mikrobiološkem preizkušanju zadržanega mesa iz Poljske. Delni rezultati, ki temeljijo na mikrobiološki analizi mesnih pripravkov, so pokazali prisotnost salmonel (salmonela enteritica).
Današnje poročilo sledi ponedeljkovi napovedi ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandre Pivec, da od okoli 2000 kilogramov potencialno spornega mesa, uvoženega iz Poljske, preverjajo še nekaj več kot 500 kilogramov pripravka za kebab, ki je prišlel iz poljske razsekovalnice v Kamienczyku. Ta sicer izvira iz decembra, kar je zunaj obdobja, za katero so poljske oblasti odredile umik mesa, to je od 10. do 14. januarja letos.
Na salmonelo sta bila po poročanju STA pozitivna dva vzorca. Prvi je iz pripravka, ki je bil na Poljskem proizveden 13. decembra lani in v količini okoli 1000 kg dobavljen v Slovenijo 18. decembra lani. Proizvajalec je poljska družba Dunya Doner kebab, distributer v Sloveniji pa družba Dunya kebab. Pri nosilcu dejavnosti je bilo ob vzorčenju 1. februarja še 490 kg tega pripravka, na podlagi izvidov pa so danes začeli z obveščanjem strank oziroma postopkom umika in odpoklica.
Drugi pozitivni vzorec je iz pripravka, ki ga je 19. decembra lani proizvedel poljski Efes-pol Fedai Simsek Sp.Zoo, distributer v Sloveniji je bila družba Alebon, in sicer je bilo 9. januarja v Slovenijo dobavljenih 175 kg tega pripravka. Tudi za ta pripravek so danes začeli z obveščanjem svojih strank oziroma postopkom umika in odpoklica.
Uprava je zahtevala odpoklic in umik teh serij mesnega pripravka za kebab. Na podlagi dokumentacije in sledljivosti pošiljke so sicer ugotovili, da meso ne izvira iz sporne poljske klavnice Elkopol.
Afera o spornem poljskem mesu iz klavnice, v kateri so klali bolne živali in njihovo meso prodajali kot zdravo, je sicer dobila nove razsežnosti. V Sloveniji je domnevno veliko več mesa iz Poljske, kot je sprva kazalo, prvič od izbruha afere pa se je oglasil dolgoletni kmetijski minister, zdaj predsednik državnega zbora Dejan Židan.
»Verjamem, da imamo v Sloveniji vse potrebne kontrolne mehanizme, da se takšne zlorabe ne bi mogle dogajati. Kljub temu pa pozivam pristojno ministrstvo, da te mehanizme še okrepi, saj se bomo v prihodnosti verjetno še kdaj srečali s podobnimi primeri v Evropi,« je povedal.
V jutrišnjem tiskanem in spletnem Delu preberite, iz katerih držav prihajajo meso in mesni izdelki v obrokih, ki jih pripravljajo v ljubljanskem kliničnem centru, državnem zboru, protokolarnih objektih, vojski, zaporih, gimnaziji Bežigrad, domovih za starejše in več osnovnih šolah.
Ministrica Aleksandra Pivec je že včeraj komentirala, da je sistem varnosti in sledljivosti mesa v slovenski mesnopredelovalni industriji dobro vzpostavljen, končni uporabniki pa so deležni varnih izdelkov.
O pobudi, da bi hrano izvzeli iz sistema javnega naročanja, je dejala, da je načeloma korektna in zveni dobro, bi bilo pa treba, če bi se tega lotili, zagotoviti nadzor, da ne bi bilo špekulacij in izkrivljanja sistema. Poleg tega po njenem zatrjevanju zakonodaja ne daje prednosti najnižji ceni, ampak najugodnejšemu ponudniku, ki ni nujno najcenejši.
Današnje poročilo sledi ponedeljkovi napovedi ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandre Pivec, da od okoli 2000 kilogramov potencialno spornega mesa, uvoženega iz Poljske, preverjajo še nekaj več kot 500 kilogramov pripravka za kebab, ki je prišlel iz poljske razsekovalnice v Kamienczyku. Ta sicer izvira iz decembra, kar je zunaj obdobja, za katero so poljske oblasti odredile umik mesa, to je od 10. do 14. januarja letos.
Na salmonelo sta bila po poročanju STA pozitivna dva vzorca. Prvi je iz pripravka, ki je bil na Poljskem proizveden 13. decembra lani in v količini okoli 1000 kg dobavljen v Slovenijo 18. decembra lani. Proizvajalec je poljska družba Dunya Doner kebab, distributer v Sloveniji pa družba Dunya kebab. Pri nosilcu dejavnosti je bilo ob vzorčenju 1. februarja še 490 kg tega pripravka, na podlagi izvidov pa so danes začeli z obveščanjem strank oziroma postopkom umika in odpoklica.
Drugi pozitivni vzorec je iz pripravka, ki ga je 19. decembra lani proizvedel poljski Efes-pol Fedai Simsek Sp.Zoo, distributer v Sloveniji je bila družba Alebon, in sicer je bilo 9. januarja v Slovenijo dobavljenih 175 kg tega pripravka. Tudi za ta pripravek so danes začeli z obveščanjem svojih strank oziroma postopkom umika in odpoklica.
Uprava je zahtevala odpoklic in umik teh serij mesnega pripravka za kebab. Na podlagi dokumentacije in sledljivosti pošiljke so sicer ugotovili, da meso ne izvira iz sporne poljske klavnice Elkopol.
Nove razsežnosti afere
Afera o spornem poljskem mesu iz klavnice, v kateri so klali bolne živali in njihovo meso prodajali kot zdravo, je sicer dobila nove razsežnosti. V Sloveniji je domnevno veliko več mesa iz Poljske, kot je sprva kazalo, prvič od izbruha afere pa se je oglasil dolgoletni kmetijski minister, zdaj predsednik državnega zbora Dejan Židan.
»Verjamem, da imamo v Sloveniji vse potrebne kontrolne mehanizme, da se takšne zlorabe ne bi mogle dogajati. Kljub temu pa pozivam pristojno ministrstvo, da te mehanizme še okrepi, saj se bomo v prihodnosti verjetno še kdaj srečali s podobnimi primeri v Evropi,« je povedal.
Kakšnega porekla je meso v izbranih slovenskih javnih zavodih?
V jutrišnjem tiskanem in spletnem Delu preberite, iz katerih držav prihajajo meso in mesni izdelki v obrokih, ki jih pripravljajo v ljubljanskem kliničnem centru, državnem zboru, protokolarnih objektih, vojski, zaporih, gimnaziji Bežigrad, domovih za starejše in več osnovnih šolah.
Ministrica Aleksandra Pivec je že včeraj komentirala, da je sistem varnosti in sledljivosti mesa v slovenski mesnopredelovalni industriji dobro vzpostavljen, končni uporabniki pa so deležni varnih izdelkov.
O pobudi, da bi hrano izvzeli iz sistema javnega naročanja, je dejala, da je načeloma korektna in zveni dobro, bi bilo pa treba, če bi se tega lotili, zagotoviti nadzor, da ne bi bilo špekulacij in izkrivljanja sistema. Poleg tega po njenem zatrjevanju zakonodaja ne daje prednosti najnižji ceni, ampak najugodnejšemu ponudniku, ki ni nujno najcenejši.
