Večni študenti so paradigma prihodnosti
Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino je po zaslišanju z devetimi glasovi proti šestim podprl kandidata za ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igorja Papiča. Ta je sicer v lanskem letu v vladi Roberta Goloba že postal minister za izobraževanje, znanost in šport, vendar se je zaradi novega zakona o vladi ministrstvo, ki ga je vodil, razdelilo na dvoje. Drugi del, ministrstva za vzgojo in izobraževanje, bo prevzel nekdanji državni sekretar Darjo Felda.
Elektrotehnik in rektor Univerze v Ljubljani
Dr. Igor Papič je bil rojen leta 1966. Na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani je diplomiral leta 1992, dobri dve desetletji pozneje je postal njen dekan. V vmesnem času je med drugim deloval kot raziskovalec pri nemškem Siemensu. Med letoma 2017 in 2021 je, kot eden izmed najmlajših rektorjev v njeni zgodovini, vodil Univerzo v Ljubljani. V vladi Roberta Goloba je do reorganizacije vlade že bil minister za izobraževanje, znanost in šport.
Kot svojo glavno nalogo kandidat za ministra vidi prenovo zakonodaje na področju visokega šolstva. Odpreti namerava široko razpravo, najprej na ravni ekspertne skupine, ki bo presodila, ali zadošča zakon o visokem šolstvu ali bi za ureditev področja potrebovali več zakonov. Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je, denimo, že dala pobudo, da bi dobila svoj zakon, ki bi urejal njeno delovanje. V nekaj mesecih ministrovanja so že pripravili novelo zakona o visokem šolstvu, ki je trenutno v medresorskem usklajevanju, se je pohvalil Papič.
Velike investicije v znanost
V drugi polovici leta 2022 je vladi uspelo povečati financiranje za visokošolsko dejavnost za več kot deset milijonov evrov in posodobiti pravilnik o šolninah in prispevkih, je pojasnil Papič. Začeli so tudi s pilotnimi projekti za reformo visokega šolstva, za kar je bilo namenjenih skoraj 60 milijonov evrov. Milijon evrov pa so namenili za krepitev vloge kariernih centrov na univerzah, ki bodo študente pripravljali na trg dela. Papič je poudaril še pomen vseživljenjskega izobraževanja, ki je za univerzitetne profesorje nekaj samoumevnega. »Vsi bomo postali večni študenti, saj se izobražujemo skozi vso svojo kariero, ta koncept bo paradigma prihodnosti,« je obljubil Papič.
Na področju znanosti je bilo ministrstvo zaposleno z implementacijo zakona o raziskovalni dejavnosti, ki je bil po dolgoletni pripravi sprejet konec leta 2021. Sprejeli so uredbo o financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti in sprejeli več podzakonskih aktov, ki so bili pogoj za učinkovito izvajanje zakona. Že potrjen je tudi 40 odstotni dvig financiranja znanosti v dveh letih. »Inštituti in univerze bodo tako imeli priložnost, da bistveno dvignejo kakovost svojega znanstvenoraziskovalnega dela,« je pojasnil kandidat za ministra.
Velike investicije so bile namenjene tudi zagotavljanju novih prostorov in prenove infrastrukture številnih akademij, fakultet, inštitutov in študentskih domov, zlasti pomembna pa bo zgraditev Nacionalne univerzitetne knjižnice 2, ki bo »v celoti digitalna«. Velika težava je tudi beg možganov zaradi prenizkih plač mladih raziskovalcev, ki zaradi prenizkih plač bežijo iz akademskih inštitucij v gospodarstvo. »Pomemben fokus je dvig plač mladih raziskovalcev,« je zagotovil.
Kot minister si bo prizadeval zmanjšati razkorak med temeljnimi raziskavami in njihovo aplikacijo v gospodarstvu in celotni družbi, je napovedal. Kot primer odpiranja Slovenije tujini in sodelovanja z gospodarstvom je omenil tudi razgovore s korporacijo Google, da bi v Sloveniji odprli Googlov kampus, kjer bi zaposlili 40 strokovnjakov, pretežno iz tujine.
