Veleposlanik Brodovič: Ne branimo le Ukrajine, branimo Evropo

Ukrajinski veleposlanik v Ljubljani se je zahvalil Sloveniji za humanitarno, finančno in vojaško podporo. Rusijo je obtožil vojnega zločina in genocida.
Fotografija: »Nekateri politiki glede Ukrajine še vedno izražajo le zaskrbljenost in govorijo o konfliktu. Oprostite, ruska agresija in genocid proti ljudem ne moreta biti klasificirana kot konflikt,« je poudaril ukrajinski veleposlanik Mihajlo Brodovič. FOTO: Zajem slike/STA
Odpri galerijo
»Nekateri politiki glede Ukrajine še vedno izražajo le zaskrbljenost in govorijo o konfliktu. Oprostite, ruska agresija in genocid proti ljudem ne moreta biti klasificirana kot konflikt,« je poudaril ukrajinski veleposlanik Mihajlo Brodovič. FOTO: Zajem slike/STA

V Ukrajini poteka četrti dan vojne. Kot je na današnji novinarski konferenci povedal veleposlanik Ukrajine v Sloveniji Mihajlo Brodovič, je tri noči preživel v Kijevu, kjer je sodeloval v pripravah na obisk slovenskega premiera Janeza Janše, do katerega ni prišlo. Po vrnitvi v Ljubljano je govoril o razmerah v svoji državi in se tukajšnjim ljudem, vladi in podjetnikom zahvalil za podporo.

image_alt
EU za orožje za Ukrajino načrtuje 450 milijonov, pomoč tudi z dobavo letal

Po njegovih navedbah v Ukrajini potrebujejo predvsem municijo in drugo orožje, karkoli, kar potrebujejo branilci. V obrambo države se je po njegovih besedah vključilo že 37.000 civilistov.

Najtežja situacija po letu 1941

Uvodoma je potrdil, da se je napad na njegovo državo začel iz teritorijev Rusije, Belorusije, Donbasa in Krima.  »Težko je verjeti, da se lahko kaj takega zgodi v Evropi v 21. stoletju,« je povedal. Za tri noči od začetka napada, ki jih je sam preživel v svoji državi, je navedel, da so ruski izstrelki in bombe padali po civilnih zgradbah. Situacijo je označil za najtežjo za Kijev in Ukrajino po letu 1941.

Ponovil je informacijo, da so Rusi zasedli območje nekdanje jedrske elektrarne v Černobilu, čemur je sledil dvig stopnje radiacije, prav tako je izrazil prepričanje, da bo Turčija za ruske vojne ladje zaprla Bospor in Dardanele ter jih tako odrezala od Črnega morja. Izpostavil je tudi zaporo zračnega prostora za Rusijo s strani številnih držav, tudi Slovenije. Po njegovem prepričanju se seznam teh držav še širi.

Slovencem, slovenski vladi in tudi podjetnikom se je zahvalil za podporo, tako za humanitarno kot finančno in vojaško, kot pomembnega je ocenil tudi tvit zunanjega ministra Anžeta Logarja, ki je v njem navedel, da na teritoriju Slovenije ni več ruskih častnih konzulov. Rusijo je obtožil vojnega zločina in genocida. »Uporablja ves svoj vojaški potencial,« je povedal.

Izpostavil je predvsem napade na civiliste in navedel, da je na strani Ukrajine doslej umrlo 210 ljudi, med njimi najmanj pet otrok, več kot 1115  pa je ranjenih. Med temi je 37 otrok. Vladne ustanove so tudi tarča kibernetskih napadov.

Kijev danes. FOTO: Aris Messinis/AFP
Kijev danes. FOTO: Aris Messinis/AFP

»Putin je načrtoval blitzkrieg, a že četrti dan branimo državo«

Navedel je tudi žrtve na strani Rusije, ki naj bi po ukrajinskih podatkih izgubila okoli 3500 vojakov. Ob tem med drugim tudi 26 helikopterjev, 27 letal, 146 tankov, 706 oklepnikov in dve ladji. »Putin je načrtoval blitzkrieg in zavzetje Kijeva v treh dnevih, a zdaj že četrti dan branimo državo,« je povedal. »Nekateri politiki glede Ukrajine še vedno izražajo le zaskrbljenost in govorijo o konfliktu. Oprostite, ruska agresija in genocid proti ljudem ne moreta biti klasificirana kot konflikt,« je poudaril.

Kot je navedel, Ukrajina sledi pravici do samoobrambe v kontekstu 51. člena Združenih narodov in si prizadeva za podporo mednarodne skupnosti. Izpostavil je potrebo po obsežnih, koordiniranih sankcijah proti Rusiji, po njeni izolaciji v čim številnejših mednarodnih forumih.

Po njegovih navedbah v Ukrajini trenutno potrebujejo predvsem municijo in drugo orožje, karkoli, kar potrebujejo branilci. V obrambo države se je po njegovih besedah vključilo že 37.000 civilistov.

»Ne branimo le Ukrajine, branimo Evropo, evropske vrednote, kot so vladavina prava in človekove pravice,« je izpostavil. Zahvalil se je tudi ukrajinski skupnosti v Sloveniji. »Verjamem, da bo ta kruta, krvava zgodba v bližnji prihodnosti končana. Niti za sekundo ne dvomim, da bomo zmagali, a potrebujemo podporo.«

Preberite še:

Komentarji: