Velikan satire, velikan slovenskega radia

Sašo Hribar je danes zjutraj vodil zadnjo oddajo Radio Ga Ga.
Fotografija: Velikan slovenskega radia po osnovni izobrazbi ni bil niti novinar, niti slavist, niti igralec, pač pa je bil metalurg. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Odpri galerijo
Velikan slovenskega radia po osnovni izobrazbi ni bil niti novinar, niti slavist, niti igralec, pač pa je bil metalurg. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Ni bil politični komentator. A v slovenskem medijskem univerzumu bi težko našli novinarja, komentatorja ali analitika, ki je politiko razumel bolje od Saša Hribarja. Res jo je razumel. Razumel je finese. A tega privilegija, da je razumel, ni potreboval zato, da bi analiziral – in izpadel najpametnejši v razredu ter naokrog. Ne. Sašo je privilegij, da razume, uporabil, da bi ljudi nasmejal.

Jutranjo oddajo Radio Ga Ga je začel z ugotovitvijo, da se prostor krči, čas pa širi. In potem je obevskal Slavka Bobovnika, Mojco Mavec, Marjana Šarca ... In šalil se je o depolitizaciji.

Tako kot zadnjih 33 let je bil smešen, duhovit, hiter, hitrega uma. In tako kot zadnjih 33 let ni bil prizanesljiv. Seveda, Sašo si je privoščil ljudi, ki jih je sam vzgojil in iz njih naredil zvezde – Marjan Šarec je bil med njegovimi ljubšimi šolarji in še ljubšimi satiričnimi tarčami. Danes se je oddaja Radio Ga Ga pošalila na račun Serpentinška, nekdanjega alter ega poznejšega predsednika vlade.

Radio Ga Ga je prvič pognal aprila 1990, pičla dva dneva pred prvimi parlamentarnimi volitvami. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Radio Ga Ga je prvič pognal aprila 1990, pičla dva dneva pred prvimi parlamentarnimi volitvami. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Hribarjev Radio Ga Ga je v eter prvič udaril 6. aprila 1990, pičla dva dneva pred prvimi parlamentarnimi volitvami. Naj se zgodovinarji odločijo – je Radio Ga Ga prvi otrok parlamentarne demokracije, ali pa je morda obratno? Da je parlamentarna demokracija z večstrankarskimi volitvami prvo dete Hribarjevega Radia Ga Ga? Če sledimo kronologiji, bi obveljalo, da je parlamentarna demokracija prvorojenka Radia Ga Ga. Morda bi tudi vsebinska analiza napeljala na enak sklep.

Velikan slovenskega radia po osnovni izobrazbi ni bil niti novinar, niti slavist, niti igralec, pač pa je bil metalurg. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Velikan slovenskega radia po osnovni izobrazbi ni bil niti novinar, niti slavist, niti igralec, pač pa je bil metalurg. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Če se strinjamo, da je bil Sašo Hribar radijski genij, je vendarle treba ugotoviti, na ramenih katerih velikanov je stal. Dvomov ni. Mož, ki je študiral metalurgijo, a se je odločil za medijsko kariero, je odraščal ob radijski igri Butnskala Emila Filipčiča in Marka Derganca. Butnskala je radijski eter zaznamovala v času, ko je Hribar obiskoval srednjo šolo, dober ducat let pozneje je Hribar butnglavski radijski žanr prestavil v tedenski ritem. In vztrajal. Vmes je bil veteran vojne za Slovenijo, a tudi narodni heroj bojev za neodvisnost RTV Slovenija. Sodelavci so ga namreč postavili v svet RTV Slovenija – in tam se je boril, včasih kot lev, včasih kot satirik.

Satirik. Satirik svet razume. In Sašo Hribar ga je res razumel. Kdor razume svet, v njem vidi smešne detajle. Vendar zna satirik to pokazati. Hribar je to znal. Do danes. In nikdar več.

Preberite še:

Komentarji: