Virus ogroža skrajšanje čakalnih vrst
Pogodbe za 62 izbranih izvajalcev je ministrstvo pripravilo, podpisati jih mora še zdravstvena blagajna.
Odpri galerijo
Po besedah prof. dr. Bojane Beović za jeseni načrtovano skrajševanje čakalnih vrst zaradi naraščanja okužb ne bo mogoče. Foto Jože Suhadolnik
Ali bodo v zdravstvu jeseni odpravljali čakalne dobe, ni jasno. Ministrstvo za zdravje je pripeljalo razpis za skrajšanje čakalnih dob do konca – pogodbe bo izbranim izvajalcem poslalo še ta teden –, toda po sestanku koordinacije zdravniških organizacij v torek so vodilni zdravniki ocenili, da zaradi naraščanja okužb načrtovano skrajšanje ne bo mogoče, kot je dejala predsednica zdravniške zbornice prof. dr. Bojana Beović.
Razpis za 20.578 storitev za prav toliko prebivalcev v vrednosti 20 milijonov evrov je bil objavljen julija. Minister Janez Poklukar je sklep o izbiri izvajalcev izdal 27. avgusta. Na ministrstvu imajo pripravljene pogodbe za 62 izbranih izvajalcev. Prijavljenih je bilo 73, od teh je bilo 68 vlog pravočasnih in popolnih, razpisu pa jih je ustrezalo 62. Pogodbe bo predvidoma danes podpisala zdravstvena blagajna (ZZZS), nato jih bodo poslali v podpis ponudnikom, zatem pa imena izvajalcev sporočili javnosti.
Toda vse kaže, da v zdravstvu ne bodo zmogli dodatnega dela. Ozko grlo so predvsem anesteziologi, na katerih slonijo dobršen del pomoči bolnikom na intenzivnih oddelkih in vse operacije, medicinske sestre, ki vse bolj odhajajo, zaradi premeščanja zdravnikov in sester z vseh oddelkov h covidnim bolnikom jih bo primanjkovalo za redno zdravljenje drugih bolezni. Zato se vrstijo pozivi k cepljenju – v torek so se pridružili tudi predsedniki zdravniških organizacij.
Zdravniki, ki so popolni zasebniki – niso zaposleni v državnih bolnišnicah in nimajo koncesije –, so poudarili, da bi bilo bolje, če bi v javni sistem vključili tudi njih. »Sistem, ki daje prednost državnim ustanovam in koncesionarjem, šele nato pa zasebnikom brez koncesije, je po ocenah pravnikov neustaven,« je dejal Matej Beltram, predsednik odbora za zasebno zdravstveno dejavnost pri zdravniški zbornici ob koncu razpisa za skrajšanje čakalnih dob. Lahko bi se pritožili na ustavno sodišče, a se ne bodo, saj bi s tem povzročili zastoj razpisa in onemogočili skrajšanje čakalnih vrst. Tega si ne želijo. Vendar dvomijo, da je čakalne dobe mogoče odpraviti brez vključenosti zasebnikov.
»Zdravnikov je v Sloveniji premalo. Ločevanje na državne, koncesionirane in zasebne škodi pacientom. Dokler bo pri nas takšno ločevanje, zdravstva ne bo mogoče urediti,« je prepričan sogovornik. Zdravniki zasebniki brez koncesije lahko pri nas zdravijo le samoplačnike, saj ZZZS po 254. členu lastnih pravil zdravljenja pri zasebniku ne plača, prav tako ne plača zdravil in medicinsko-tehničnih pripomočkov, ki jih ta zdravnik predpiše, je pojasnil sogovornik.
»S tem so naši pacienti diskriminirani; zaradi čakalnih vrst v javnem sistemu ali zaradi zaupanja v zdravnika se obrnejo na zasebnika in tako niso več upravičeni do plačila operacije iz javnih sredstev, čeprav vplačujejo denar v ZZZS,« je navedel Beltram. Povedal je, da je veliko ljudi pripravljenih plačati za svoje zdravljenje. »Starejši mi povedo, da je zanje pomemben vsak dan. Tudi če je čakalna doba za odpravo sive mrene le pol leta, je za starejšega to predolgo.«
V Sloveniji bi si morali razjasniti, kaj je pravo javno zdravstvo, meni sogovornik. »Po zahodnoevropskem modelu javno zdravstvo temelji na solidarnosti. Denar vplačujejo zato, da dobijo storitev, ko jo potrebujejo. Bolnik ima prosto izbiro, da se lahko zdravi pri kateremkoli zdravniku z licenco, strošek zdravljenja zanj pa poravna javna zdravstvena blagajna. Če bi bilo tako tudi pri nas, bi se vse v zdravstvu uredilo samo od sebe. To ni privatizacija zdravstva. Tudi mi, zasebniki, nočemo ameriškega modela. Zavzemamo se za zahodnoevropski model, kot sem ga opisal, ki v drugih državah dobro deluje,« je povedal Beltram.
Izbranih 62 ponudnikov
Razpis za 20.578 storitev za prav toliko prebivalcev v vrednosti 20 milijonov evrov je bil objavljen julija. Minister Janez Poklukar je sklep o izbiri izvajalcev izdal 27. avgusta. Na ministrstvu imajo pripravljene pogodbe za 62 izbranih izvajalcev. Prijavljenih je bilo 73, od teh je bilo 68 vlog pravočasnih in popolnih, razpisu pa jih je ustrezalo 62. Pogodbe bo predvidoma danes podpisala zdravstvena blagajna (ZZZS), nato jih bodo poslali v podpis ponudnikom, zatem pa imena izvajalcev sporočili javnosti.
20.578
zdravstvenih storitev za prav toliko bolnikov bi izvedlo 62 izvajalcev, izbranih na razpisu, če ne bi bilo jesenskega vala epidemije
zdravstvenih storitev za prav toliko bolnikov bi izvedlo 62 izvajalcev, izbranih na razpisu, če ne bi bilo jesenskega vala epidemije
Virus drži v šahu zdravnike in bolnike
Toda vse kaže, da v zdravstvu ne bodo zmogli dodatnega dela. Ozko grlo so predvsem anesteziologi, na katerih slonijo dobršen del pomoči bolnikom na intenzivnih oddelkih in vse operacije, medicinske sestre, ki vse bolj odhajajo, zaradi premeščanja zdravnikov in sester z vseh oddelkov h covidnim bolnikom jih bo primanjkovalo za redno zdravljenje drugih bolezni. Zato se vrstijo pozivi k cepljenju – v torek so se pridružili tudi predsedniki zdravniških organizacij.
Na razpisu za skrajšanje čakalnih dob je bilo izbranih 62 izvajalcev.
Pogodbe jim bo ministrstvo za zdravje poslalo še ta teden.
Vse kaže, da bo rast okužb odložila skrajšanje čakalnih vrst.
Pogodbe jim bo ministrstvo za zdravje poslalo še ta teden.
Vse kaže, da bo rast okužb odložila skrajšanje čakalnih vrst.
Na razpisu za skrajšanje čakalnih dob je bilo izbranih 62 izvajalcev.
Pogodbe jim bo ministrstvo za zdravje poslalo še ta teden.
Vse kaže, da bo rast okužb odložila skrajšanje čakalnih vrst.
Pogodbe jim bo ministrstvo za zdravje poslalo še ta teden.
Vse kaže, da bo rast okužb odložila skrajšanje čakalnih vrst.
Zasebniki izključeni
Zdravniki, ki so popolni zasebniki – niso zaposleni v državnih bolnišnicah in nimajo koncesije –, so poudarili, da bi bilo bolje, če bi v javni sistem vključili tudi njih. »Sistem, ki daje prednost državnim ustanovam in koncesionarjem, šele nato pa zasebnikom brez koncesije, je po ocenah pravnikov neustaven,« je dejal Matej Beltram, predsednik odbora za zasebno zdravstveno dejavnost pri zdravniški zbornici ob koncu razpisa za skrajšanje čakalnih dob. Lahko bi se pritožili na ustavno sodišče, a se ne bodo, saj bi s tem povzročili zastoj razpisa in onemogočili skrajšanje čakalnih vrst. Tega si ne želijo. Vendar dvomijo, da je čakalne dobe mogoče odpraviti brez vključenosti zasebnikov.
Pacienti diskriminirani
»Zdravnikov je v Sloveniji premalo. Ločevanje na državne, koncesionirane in zasebne škodi pacientom. Dokler bo pri nas takšno ločevanje, zdravstva ne bo mogoče urediti,« je prepričan sogovornik. Zdravniki zasebniki brez koncesije lahko pri nas zdravijo le samoplačnike, saj ZZZS po 254. členu lastnih pravil zdravljenja pri zasebniku ne plača, prav tako ne plača zdravil in medicinsko-tehničnih pripomočkov, ki jih ta zdravnik predpiše, je pojasnil sogovornik.
»S tem so naši pacienti diskriminirani; zaradi čakalnih vrst v javnem sistemu ali zaradi zaupanja v zdravnika se obrnejo na zasebnika in tako niso več upravičeni do plačila operacije iz javnih sredstev, čeprav vplačujejo denar v ZZZS,« je navedel Beltram. Povedal je, da je veliko ljudi pripravljenih plačati za svoje zdravljenje. »Starejši mi povedo, da je zanje pomemben vsak dan. Tudi če je čakalna doba za odpravo sive mrene le pol leta, je za starejšega to predolgo.«
Dokler bo pri nas uveljavljeno ločevanje na državne in zasebne izvajalce, zdravstva ne bo mogoče urediti.
Matej Beltram, predsednik odbora za zasebno zdravstveno dejavnost pri zdravniški zbornici
Matej Beltram, predsednik odbora za zasebno zdravstveno dejavnost pri zdravniški zbornici
Kaj je pravo javno zdravstvo
V Sloveniji bi si morali razjasniti, kaj je pravo javno zdravstvo, meni sogovornik. »Po zahodnoevropskem modelu javno zdravstvo temelji na solidarnosti. Denar vplačujejo zato, da dobijo storitev, ko jo potrebujejo. Bolnik ima prosto izbiro, da se lahko zdravi pri kateremkoli zdravniku z licenco, strošek zdravljenja zanj pa poravna javna zdravstvena blagajna. Če bi bilo tako tudi pri nas, bi se vse v zdravstvu uredilo samo od sebe. To ni privatizacija zdravstva. Tudi mi, zasebniki, nočemo ameriškega modela. Zavzemamo se za zahodnoevropski model, kot sem ga opisal, ki v drugih državah dobro deluje,« je povedal Beltram.
