19.14 V več nemških mestih protesti za strožje protikoronske ukrepe

V več nemških mestih se je danes podalo na ulice več sto ljudi, ki so zahtevali ostrejše ukrepe za zajezitev okužb z novim koronavirusom. Protesti so med drugim potekali v prestolnici Berlin ter nemških mestih Bremen, Hannover, Göttingen, Potsdam in Düsseldorf, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Protestnik so zagovorniki omejenega, a doslednega zaprtja, da bi tako zajezili okužbe ter nato zaradi tega hitreje sprostili protikoronske ukrepe.

V Bremnu in Hannovru se je po navedbah policije zbralo več kot 200 protestnikov, 50 v Göttingenu, nekaj deset v Berlinu in v okoli 70 v Düsseldorfu. Demonstracije so bile sicer napovedane v več deset mestih. Protestniki so med drugim zahtevali tritedenski plačani dopust, saj so po njihovem mnenju pisarne in druga delovna mesta žarišča okužb z virusom sars-cov-2. »Podjetniški pohlep po dobičku ne more imeti prednosti pred zdravjem ljudi,« so ob tem sporočili organizatorji.

V Hannovru so ljudje pozivali k pandemični politiki, ki bo temeljila na znanosti in postavila ljudi pred ekonomske interese. »Ni mogoče, da je zasebno življenje v celoti okrnjeno, medtem ko še vedno ni obveznega dela od doma,« so organizatorji zapisali v eni od zloženk. V Potsdamu je več deset ljudi protestiralo za več varnosti v šolah in vrtcih. Zahtevali so tudi prekinitev učenja v živo.

18.04 Protesti tudi v Mariboru, policisti so več oseb legitimirali

»Policisti PU Maribor na današnjem, neprijavljenem protestnem shodu, ki od približno 16. ure poteka na Glavnem trgu v Mariboru, opravljamo naloge varovanja življenja in premoženja ljudi, preprečujemo kršitve javnega reda in miru, nadziramo pa tudi spoštovanje veljavnih odlokov za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni,« so sporočili iz policije. Po prvih informacijah se je shoda udeležilo približno 400 ljudi. Dogodek poteka mirno, zaznane pa so bile posamezne kršitve zakona o nalezljivih boleznih. Opravljenih je bilo več identifikacijskih postopkov. Na shodu je še 150 ljudi.

17.10 V Helsinkih več aretiranih na neprijavljeni demonstraciji proti protikoronskim ukrepom

V finskem glavnem mestu Helsinki so danes pripravili neprijavljeno demonstracijo proti ukrepom za zajezitev okužb z novim koronavirusom. Po podatkih policije, ki je aretirala 20 ljudi, se je demonstracij udeležilo okoli 300 ljudi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Aretiranim grozi denarna kazen, ker niso upoštevali navodil policije, ki je pred tem protestnike pozvala, naj končajo neprijavljeno prireditev. Globe zaradi protestov grozijo tudi desetim voznikom osebnih avtomobilov. Na Finskem je trenutno v okviru protikoronskih ukrepov dovoljeno zbiranje do največ šest oseb.

16.25 Na Dunaju protesti proti protikoronskim ukrepom

Na Dunaju so danes pripravili proteste proti ukrepom za zajezitev okužb z novim koronavirusom. Na protestih, za katere so organizatorji napovedali, da bodo mati vseh demonstracij, se je zbralo več sto ljudi. Po izgredu s policijo so nekaj protestnikov aretirali, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Protestniki so med drugim nosili avstrijske in mavričaste zastave ter zastave posameznih avstrijskih zveznih dežel. Številni so bili oblečeni v oblačila, značilna za skrajnodesničarsko sceno. Med protestniki so bili tudi nekateri vidni predstavniki svobodnjakov in identitarcev. Protestniki so tudi nosili transparente, na katerih je med drugim pisalo »Kurz je pot v diktaturo!«.

Del protestnikov je poskušalo prebiti varnostno ograjo, zaradi česar je prišlo do izgredov s policijo, ki je bila tam, da bi preprečila bližnje srečanje z nasprotniki protestov. Potem ko so protestniki policiste obmetavali s pivskimi pločevinkami in so poskušali prebiti varovalno ograjo, je policija uporabila solzivec. Po podatkih dunajske policije se je na današnjih protestih proti ukrepom za zajezitev epidemije covida-19 zbralo med 300 in 500 ljudi, novi podatki pa kažejo, da je bilo protestnikov 3000, nasprotnikov protestov pa 1000.



14.27 Michel napoveduje EU status največje proizvajalke cepiva

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel predvideva, da bo Evropska unija postala ena od glavnih proizvajalk cepiva na svetu. Če se lahko pospeši proizvodnjo v prihodnjih tednih, bi lahko postala »morda celo največja proizvajalka cepiva na svetu«, je dejal v pogovoru za današnjo izdajo nemškega časnika Handelsblatt.

Na vprašanje o primerjavi uspešnosti EU in ZDA v soočanju z epidemijo novega koronavirusa, je Michel po navedbah nemške tiskovne agencije dpa povedal, da je treba pri takšnih ocenah upoštevati »vse elemente« boja proti virusu. Ob tem je poudaril obsežnejše evropske »blažilce šoka«, kot so finančne podpore za podjetja in posameznike.

Michel je v pogovoru še dejal, da obžaluje svoje vedenje na nedavnem srečanju s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom, ki ga je zaznamovala posaditev predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen na odmaknjen kavč.
»Bal sem se, da bi, če bi kar koli storil, zanetil še mnogo resnejši incident,« je dejal. »Če bi bilo mogoče, bi se vrnil in naredil drugače,« je povedal in dodal, da od takrat slabše spi.

12.55 V Indiji okuženih 13,2 milijona ljudi

Iz Indije poročajo o novem najvišjem dnevnem številu okužb in najvišjem številu smrtnih žrtev covida-19 v zadnjih petih mesecih. Zabeležili so 145.384 novih primerov okužb in 794 smrti. Najbolj prizadeta ostaja zvezna država Maharashtra, kjer ta konec tedna veljajo še posebej stroge omejitve gibanja in delovanja. Skupno število smrti zaradi covida-19 v Indiji se je po podatkih ministrstva za zdravje povzpelo na 168.436. Okuženih je že 13,2 milijona ljudi, s čimer se Indija uvršča na tretje mesto na svetu, za ZDA in Brazilijo.



11.00 Delež pozitivnih znaša 26,5 odstotka 

V Sloveniji so v petek ob opravljenih 4730 PCR testih potrdili 1250 okužb z novim koronavirusom, umrlo je 12 covidnih bolnikov, je objavila vlada. Sedemdnevno povprečje potrjenih okužb je 927, kar je manj kot dan prej, ko je znašalo 932. Hospitaliziranih je 605 covidnih bolnikov, 141 na intenzivni negi. V domačo oskrbo so odpustili 67 oseb. Delež pozitivnih PCR testov je v petek znašal 26,5 odstotka. Opravili so tudi 26.136 hitrih antigenskih testov. V primerjavi z dnevom prej bolnišnično zdravljenje potrebuje 13 bolnikov s covidom-19 manj. Dva več pa sta hospitalizirana na oddelkih intenzivne nege.

Po podatkih Sledilnika za covid-19 je v državi trenutno 13.910 aktivnih koronavirusnih okužb.



8.35 Ameriška letalska družba Southwest namerava vrniti na delo 2700 stevardes

Ameriška letalska družba Southwest je bo na delo vpoklicala več kot 2700 stevardes, ki so morale lani na neplačan dopust zaradi pandemije covida-19, ki je močno prizadela potovanja in s tem letalsko industrijo. Gre za nov znak, da letalske družbe verjamejo v skorajšnji konec pandemije. Stevardese nameravajo poklicati nazaj v službo s 1. junijem, že prejšnji teden pa je ista družba sporočila, da namerava do poletja vrniti na delo 209 pilotov, ki so morali prav tako na neplačani dopust.

8.20 Epidemija razgalila duševne motnje pri otrocih in mladostnikih

Vsi pedopsihiatrični oddelki v državi so trenutno polni, prevladujejo motnje hranjenja, samomorilne misli in poskusi samomorov. Pedopsihiatrinja Hojka Gregorič Kumperščak pravi, da epidemija covida-19 ni ustvarila duševnih motenj pri otrocih in mladostnikih, jih je pa razgalila. V zadnjih dvajsetih letih so porasle za 64 odstotkov. 

Gre predvsem za porast čustvenih in vedenjskih motenj, vzrok za njih pa so spremembe v okolju - v družini, družbi, spremenjenih vzorcih, komunikaciji, v pritiskih. Najbolj ranljivi so tisti, ki nimajo toliko podpornega okolja, se slabše znajdejo v novih okoliščinah, ali pa nosijo v sebi nagnjenost k duševnim motnjam.



Vzrok, da je v času epidemije prišlo do porasta duševnih motenj pri otrocih in mladostnikih, je v nestabilnosti, negotovosti, nekonsistentnosti in nepredvidljivosti življenja. »Otroci ne vedo, ali bodo v ponedeljek v šoli ali ne, ali bodo vprašani v živo neko snov ali prek spleta. Ta stalna negotovost jih spravlja v stisko, tako kot tudi njihove starše,« je opozorila Hojka Gregorič Kumperščak.Trenutno beležijo predvsem porast anoreksij in motenj hranjenja, nekateri otroci in mladostniki so se zelo izstradali, pravi Gregorič Kumperščakova. Beležijo tudi porast samomorilnih misli in poskusov samomorov.

Povprečna starost hospitaliziranih otrok z duševnimi motnjami je trenutno 15 let, obravnavajo tudi devet in 18-letnike.

7.30 Znova odpiranje smučišč

Vlada je na dopisni seji izdala tudi odlok o omejitvah in načinu izvajanja javnega prevoza potnikov. Ta ponovno dopušča obratovanje žičniških naprav in smučarskih prog, če bodo uporabniki predložili negativni rezultat test na novi koronavirus. V javnem potniškem prometu se bodo morali vozniki še naprej tedensko testirati.

Novi odlok ponovno dopušča obratovanje žičniških naprav in njim pripadajočih smučarskih prog v skladu s priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje in pod pogojem, da upravljavec naprav zagotovi hitro testiranje na novi koronavirus na vstopni točki na smučišče ali če stranke upravljavcu naprav predložijo negativni rezultat največ sedem dni starega hitrega ali PCR-testa. Otroci do vključno 12. leta starosti v spremstvu staršev testa ne potrebujejo.

Testiranje tudi ni potrebno za osebe, ki so prebolele covid-19 ali so bile cepljene. Predložitev negativnega rezultata testa tudi ni potrebna za kategorizirane in profesionalne športnike, trenerje in drugo spremljevalno osebje za izvedbo tekem in treningov. 

Za voznike avtotaksi prevozov, izvajanje javnih linijskih prevozih, posebnih linijskih prevozih, stalnih izvenlinijskih prevozih in občasnih prevozih potnikov se podaljša veljavnost sedaj veljavnih določb. To pomeni, da je za voznike in potnike obvezna uporaba obrazne zaščitne maske. Spet bodo lahko delovale avtošole, in sicer pod pogojem tedenskega testiranja tako udeležencev kot inštruktorjev.



7.00 Nočne omejitve gibanja s ponedeljkom ne bo več 

Vlada je sinoči sprejela načrt sproščanja ukrepov in podaljšala epidemijo za 30 dni. Nočne omejitve gibanja tako od ponedeljka ne bo več, medtem ko omejitev prehajanja med statističnimi regijami ostaja

Med regijami bo prehod možen z negativnim testom PCR, ki ni starejši od 48 ur, prav tako bodo lahko regije prehajali tisti, ki so bili cepljeni ali so covid-19 že preboleli v določenem obdobju pred opravljeno potjo. Prav tako bo možno regije, kot doslej, prehajati za odhod na delo, za nujna vzdrževalna dela ali pomoč osebi, ki jo potrebuje, izjema velja tudi za vzdrževalna dela in sezonska opravila, za tranzit čez regijo in za nujno vzdrževanje groba.

Še vedno bo prepovedano zbiranje ljudi. Prepovedane ostajajo vse prireditve, shodi, slavja, praznovanja in poroke. Minister, pristojen za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, pa lahko dovoli sklenitev zakonskih in partnerskih zvez.
Medtem odlok o ukrepih na področju športa, ki začne veljati v ponedeljek, določa, da bo dovoljena samostojna ali strokovno vodena individualna športnorekreativna dejavnost ter brezkontaktna športna vadba v vadbenih skupinah do 10 vadečih.

Nošenje mask bo še vedno obvezno v zaprtih prostorih, na prostem pa že od danes dalje le takrat, ko ne bo mogoče zagotoviti medosebne razdalje najmanj 1,5 metra. Prav tako maske ne bo treba nositi osebam, ki izvajajo individualno športno vadbo, če je zagotovljena medosebna razdalja vsaj 3 metre, piše v odloku o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z novim koronavirusom.

Verski obredi so po vladnem odloku dovoljeni, če je mogoče zagotoviti minimalen možen stik med udeleženci, redno prezračevanje oz. ventilacijo objektov, razkuževanje rok in nošenje zaščitnih mask. Petje bo še naprej prepovedano.

Od ponedeljka bodo odprte tudi osnovne šole in vrtci v celoti. Predvideni so tudi izpiti in seminarji na fakultetah do deset ljudi. V tej fazi bodo dovolili individualni pouk v glasbenih šolah ter izvedbo baleta in sodobnega plesa.