Vlada spremenila obrambni program in predlagala več zakonov

Na seji je vlada predlagala zakon o elektronski identifikaciji, novelo zakona o zadrugah in novelo zakona o zemljiški knjigi.
Fotografija: Vlada bo za vojsko kupovala transpotna letala in helikopterje. FOTO: Manpreet Romana/AFP
Odpri galerijo
Vlada bo za vojsko kupovala transpotna letala in helikopterje. FOTO: Manpreet Romana/AFP

Vlada je spremenila srednjeročni obrambni program Slovenije za obdobje do 2023 na način, da odraža prioritete razvoja vojaških zmogljivosti. Med drugim bodo v tem času izvedeni postopki za nakup taktičnega transportnega letala in dveh srednjih transportnih helikopterjev. S spremembami bo seznanila odbor DZ za obrambo, piše v sporočilu po seji.

Kot so zapisali v sporočilo po seji vlade, je srednjeročni obrambni program 2018-2023 razvojni program in planski dokument, ki je podlaga za razvoj in vzpostavitev vojaških in civilnih obrambnih zmogljivosti. Dokument, ki ga je vlada sprejela 19. aprila 2018, je osnova za razporejanje obrambnih virov med načrtovane obrambne zmogljivosti skladno s stopnjo njihove prioritete. Temelji na sprejetih obrambnih izdatkih z dodatnimi sredstvi za leti 2018 in 2019 ter na postopnem nominalnem povečanju obrambnih izdatkov od leta 2020 do 2023. Do leta 2023 bodo izvedeni tudi postopki za nakup dveh srednjih transportnih helikopterjev tudi za podporo specialnih sil. 

image_alt
Zakon o investicijah v vojsko skladen z ustavo, referenduma ne bo


Po navedbah vlade je srednjeročni obrambni program spremenjen in dopolnjen tako, da njegova vsebina odraža prilagoditev prioritet razvoja vojaških zmogljivosti do leta 2023, ki bodo nadalje podrobneje določene v dolgoročnem programu razvoja Slovenske vojske do leta 2035 in srednjeročnem obrambnem programu od 2021 do 2026.
 

Predlog zakona o elektronski identifikaciji


Vlada je na današnji seji določila besedilo predloga zakona o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja in ga bo poslala v obravnavo državnemu zboru. Predlog je nadomestil prejšnjega, ki ga je vlada pripravila na seji 8. aprila, v katerega so sedaj vnesli nekaj manjših popravkov, so sporočili po današnji seji vlade.

Predlog bo zagotovil nacionalno pravno ureditev za področje storitev zaupanja, s čemer bo v slovenski pravni red prenesena evropska uredba s tega področja, predvideva pa tudi ureditev izdajanja nacionalne elektronske identitete.

Kot je zapisano v sporočilu po seji vlade, bo s tem Slovenija lahko pripravila in priglasila svojo shemo elektronske identifikacije za čezmejno poslovanje, s čemer bo državljanom Slovenije omogočena elektronska identifikacija pri dostopu do vseh storitev javnega sektorja na notranjem trgu EU, torej tako elektronsko poslovanje na nacionalni ravni kakor tudi čezmejno poslovanje.

Predlog zakona je vsebinsko povezan tudi s predvideno spremembo zakona o osebni izkaznici, saj mora za izdajo nove biometrične osebne izkaznice veljati tudi predlagani zakon o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja. Šele ta namreč opredeljuje izdajanje elektronske identitete s strani države na enem ali več sredstvih elektronske identifikacije, so še zapisali.
 

Predlog novele zakona o zadrugah


Vlada je določila besedilo predloga novele zakona o zadrugah. Temeljni cilj je okrepitev nadzornih in upravljavskih pristojnosti članov zadrug zaradi zaščite premoženja in dejavnosti zadrug, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.

image_alt
Generacije pod skupno streho


Zato se na novo uvaja institut revizorja, ki je revizorska družba in je primerljiv z ureditvijo posebnega revizorja v pravu gospodarskih družb. Revizorja za revizijo določenega pravnega posla v zadnjih treh letih lahko imenuje upravni odbor ali predsednik zadruge, če zadruga nima upravnega odbora.

Predlog zakona na novo uvaja institut zadrug s posebnim pomenom, ki je namenjen tistim, ki poleg svoje osnovne funkcije opravljajo tudi naloge povezovanja ter zagotavljanja družbenih oz. drugih storitev v svojem geografskem območju. O tem odloči ministrstvo, pristojno za področje, na katerem zadruga deluje. Vsaka zadruga s pridobljenim statusom mora vsako drugo leto pristojnemu ministrstvu predložiti dokaze, da še vedno izpolnjuje pogoje.
 

Predlog novele zakona o zemljiški knjigi


Vlada je določila besedilo predloga zakona o zemljiški knjigi. Glavni namen je dopolnitev obstoječega zakona s pravili o novih in dodatnih možnostih vpisa etažne lastnine in povezanih nepremičnin, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.

Novela bo omogočila preglednejše, enostavnejše in bolj pravno varne vpise etažne lastnine. V sklopu etažne lastnine se bodo lahko v zemljiško knjigo vpisali tudi skupni deli, ki služijo več različnim stavbam, kot sta denimo otroško igrišče, skupna zelenica. Kupec bo z nakupom stanovanja pridobil tudi ustrezen delež na njih, ne da bi za to moral sklepati poseben pravni posel.

Preberite še:

Komentarji: