Vladajoča koalicija je razpadla že lanskega februarja

Milan Brglez: Obrazi starih strank so si pred volitvami znova skočili v objem in oblikovali koalicijo proti novim obrazom v politiki.
Fotografija: Dr. Milan Brglez, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, v Ljubljani, 25. aprila 2018. [Brglez Milan,predsedniki,politika,politiki,državni zbor] FOTO: Uroš Hočevar/
Odpri galerijo
Dr. Milan Brglez, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, v Ljubljani, 25. aprila 2018. [Brglez Milan,predsedniki,politika,politiki,državni zbor] FOTO: Uroš Hočevar/

Ljubljana – Predsednik državnega zbora Milan Brglez je v pogovoru za Delo spregovoril o izrednih razmerah, ki vladajo v parlamentu po odstopu predsednika vlade Mira Cerarja. Priča smo pretiravanjem, poudarja, pravla igre so jasna, zato bo delo izpeljano do konca tako, kot mora biti.

Imate tudi vi občutek, da se mandat DZ zaključuje v kaotičnih razmerah?

Sploh ne, ni nobenih kaotičnih razmer. Pravila v državnem zboru so jasna, je pa tudi nekaj novih poskusov zlorabe poslovnika, zato ne preseneča, da se v parlamentu dogajajo stvari, ki jih v prejšnjem mandatu ni bilo zaslediti.

Priča smo zanimivim posebnostim.

Nekateri poslanci, ki želijo ustvarjati izredne razmere, medijem razlagajo, da so v državnem zboru izredne razmere. Nobenih izrednih razmer ni. A pri tem ustvarjanju izrednih razmer ne gre samo za poslance. Tudi ministrstvo za finance in fiskalni svet sta dejala, da bi poslanski zakoni, ki so bili vloženi, stali več kot 4 milijarde evrov. Po mojem so tak izračun lahko dobili le, če so v računskih operacijah namesto seštevanja uporabljali množenje vseh, tudi povsem nerealnih predlogov. Priča smo absolutnim pretiravanjem, ko vsak politični igralec igra zase, zato se ni mogoče izogniti občutku, da imamo kaotično stanje, a tudi v teh primerih veljajo pravila, zato ne dvomim, da bo delo DZ izpeljano do konca tako, kot mora biti.

Zasledil sem oceno vašega dela, da se boste v zgodovino DZ zapisali kot tisti predsednik, ki mu je zaradi obstrukcije razpadel DZ. Se strinjate s tem?

Nikakor ne, saj državni zbor ni razpadel, ko ni mogel izpeljati ene izredne seje, ker večina ni potrdila dnevnega reda. Odgovornost za to nosijo tisti, ki so omogočili takšen razplet, na koncu pa bodo volivci presodili, ali je takšno obnašanje pravilno ali ne.

Kako komentirate sodelovanje poslanskih skupin SDS, NSi, SD in Desus, ki so preprečile izredno sejo DZ?
To se je zgodilo, ker so sklic izredne seje zahtevale SMC in Levica, ki predstavljajo nove obraze v parlamentu proti starim strankam. Občutek je, da je šlo za metanje polen pod noge starih strank novim obrazom, ker si zakonov, ki bi jih lahko sprejeli, niso več mogli prilastiti.

Kaj takega se v DZ v 25 letih še ni zgodilo.

Ne v takem obsegu, a se je že zgodilo, da kakšnega zakona niso ustrezno vsebinsko obravnavali, ker se je blokada zgodila že na delovnem telesu, na plenarni seji DZ z zavrnitvijo sprejema dnevnega reda pa nikoli.

Je pričakovati še kakšno izredno sejo DZ?

Predvidena je ena za obravnavo poročila KNOVS, eno je pričakovati za obravnavo poročila preiskovalne komisije o bankah NLB in NKBM, prihajajo pa tudi informacije, da bi utegnila opozicija zahtevati še eno izredno sejo DZ, kar bo še posebej zanimivo, saj naj bi ta predlog vložila stranka, ki je nasprotovala izredni seji, na kateri bi morali obravnavati vrsto zakonov.

Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer je obstrukcijo SDS, NSi, SD in Desus opisala kot strašljivo zavezništvo starih političnih strank. Se strinjate?

Ne bi ravno rekel, da je strašljivo, je pa zagotovo zavezništvo. Morda iz sedanje predvolilne nastane celo povolilna koalicija.

Dr. Milan Brglez, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, v Ljubljani, 25. aprila 2018. [Brglez Milan,predsedniki,politika,politiki,državni zbor] FOTO: Uroš Hočevar/
Dr. Milan Brglez, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, v Ljubljani, 25. aprila 2018. [Brglez Milan,predsedniki,politika,politiki,državni zbor] FOTO: Uroš Hočevar/


Zakaj menite, da je za nekatere v SMC to strašljivo zavezništvo?

Ker so nekateri za zaustavitev tudi dobrih zadev pripravljeni storiti vse in pri tem ne oklevajo z izbiro sredstev.

Večino zakonskih predlogov je predlagal SMC. Je takšna množica še higienična tik pred volitvami, ko je bil DZ že razpuščen?

Vsi dosedanji sklici poznajo izredne seje in v tem se ta zbor v ničemer ne razlikuje od predhodnikov. Večina vladnih zakonov je pod streho, za ostale pa bo očitno zmanjkalo politične volje in modrosti, da jih speljemo do konca.

Pravnik in profesor Albin Igličar je opozoril, da se z zakonodajnim stampedom ruši pravni red. Kar huda kritika, se vam ne zdi?

Če bi šlo za povsem nedomišljene zadeve, če bi bili predlogi vlade veliko boljši od tistih, ki so jih pripravili poslanci in če ne bi ministrstva blokirala ali ignorirala nekaterih pomembnih zadev, bi se lahko strinjal s profesorjem Igličarjem. Ga je pa možno razumeti tudi kot podporo status quo, da se nič ne spremeni: vladajo s predlogi le neizvoljeni uradniki, izvoljeni poslanci pa naj to le uzakonijo, ker bi alternative lahko celo kaj spremenile. A spremembe so potrebne, drugo vprašanje pa je, ali so to prave spremembe. Če bi bila SMC starejša in manj naivna, bi se teh poslanskih zakonov lotila veliko prej.

Konkurenti kritizirajo SMC, da želi zdaj na silo nadomestiti štiri zamujena leta.

Menim, da je to bolj posledica bojevanj poslancev SMC s posameznimi ministrstvi, tudi "lastnimi", ki niso naredili tistega, kar bi za dobro ljudi morali.

Kdo je bil v teh štirih letih največji nasprotnik vladi, ki jo vodi SMC  - v koaliciji ali opoziciji?

Pri ideoloških temah je bila največji nasprotnik vlade opozicija, pri temah, katerim smo se zavezali s koalicijsko pogodbo, pa je največjega nasprotnika treba iskati kar v koaliciji.

Kdaj je dejansko razpadla koalicija?

Lani spomladi. Takrat sta oba koalicijska partnerja dejala, da ne želita več resno delati, ker se moramo pripravljati na volitve.

Že takrat?

Seveda in SMC se je ves ta čas mučila, da je prisilila koalicijo k delu, ker je bilo treba premakniti še marsikatero pomembno zadevo za državo in blaginjo državljanov. A pri večini pomembnih projektov smo ostajali sami ...

Je predčasni konec mandata velik udarec za SMC, ki je doslej gradila na politični stabilnosti?

Nikakor ne, praktično dokončanje mandata še vedno zagotavlja stabilnost ob siceršnjim pozitivnih rezultatih za državo, le formalno bodo volitve predčasne. Ker stranke (predvsem koalicije) ne morejo več vsega slabega obešati na pleča največje koalicijske stranke, nas niso uspeli izločilti iz tekme za tistega, ki bo dosežene rezultate države lahko delil tudi med državljane (ali pa si jih prisvojili).

Tu naletimo na zanimiv položaj, saj bodo lahko te iste stranke sodelovale tudi v novi koaliciji, pa vidimo toliko kritik.
Če bomo po volitvah sodelovali v koaliciji, bomo bolj izkušeni. A sodelovalo gotovo ne bomo za vsako ceno.

Je bil odvzem mandata prvaku SDS Janez Janši napaka?

Uporaba zakona s tem učinkom je bila edina možna rešitev za delovanje DZ, ker bi v nasprotnem primeru morali uporabiti tako imenovano jedrsko opcijo, ko noben poslanec SDS ne bi mogel biti član KNOVS in bi bil izgled nelegitimnosti še veliko večji. Ustavno sodišče je rešilo zaplet, ki ga sam DZ ne bi mogel.

Dr. Milan Brglez, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, v Ljubljani, 25. aprila 2018. [Brglez Milan,predsedniki,politika,politiki,državni zbor] FOTO: Uroš Hočevar/
Dr. Milan Brglez, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, v Ljubljani, 25. aprila 2018. [Brglez Milan,predsedniki,politika,politiki,državni zbor] FOTO: Uroš Hočevar/


Ste pa konec lanskega leta dvignili veliko prahu z izjavo, da je Janez Janša veliko bolj konstruktiven kot Karl Erjavec.
Janša zagotovo ni toliko skakal po svoje v zunanji politiki. Najbolj pomenljiva je bila njegova izjava povsem ob koncu procesa na odboru za zunanjo politiko, ko je dejal, da ga veseli, da je sklep OZP končno uskladil vlado glede arbitraže.
Sta pa z Erjavcem sodelovala pri prizadevanjih za priznanje Palestine.

Sva sodelovala, a iz povsem različnih motivov.

Kakšnih?

Erjavčev motiv je bil poglobiti razhajanja med mano in predsednikom SMC Mirom Cerarjem. Moj motiv je bil, da bi prišlo do realističnega zunanjepolitičnega razmisleka, kako bi to priznanje bilo mogoče ob določenih pogojih doma in v tujini. Neznanje in z njim povezan strah sta ga preprečila.

Zakaj ste vztrajali toliko časa s priznanjem Palestine, ko je bilo dokaj zgodaj jasno, da za to ni ustrezne politične večine?

Ko so pobudo prevzeli tisti, ki ne razumejo vseh razsežij in notranjepolitične realnosti priznanja Palestine in je s tem postalo priznanje nemogoče, je preostalo le še načelno vprašanje, ali je demokratično z zlorabo postopkovnih pravil utišati tiste, ki politično in pravno mislimo drugače. Globoko sem prepričan, da je to v nasprotju z našo ustavo. In ker sem v tem mandatu že preprečil zlorabo forme neposredne demokracije, sem bil dolžan ravnati enako ob zlorabi forme predstavniške demokracije.
Ravno to se je zgodilo v vašem primeru, saj je kar lepo število poslancev SMC podprlo sklep predsednika OZP.

Če bi bila prva seja odbora izpeljana na demokratičen način, ne bi bilo treba intervenirati, vse bi bilo povedano, rezultat pa bi bil najbrž podoben.

V teh dneh znova postaja aktualno vprašanje migrantov. Večina strank zagovarja še strožje ukrepe na meji, še več žice. Ste spremenili odnos do žičnate ograje na meji?

Dolgoročno je noro, da bi se sami zapirali v koncentracijsko taborišče. Na konceptualni ravni je treba razmišljati o drugačnih rešitvah, ki bodo v skladu z našo Ustavo in varovanjem človekovih pravic vseh - tistih, k tukaj živimo, in tistih, ki pridejo k nam. Znotraj EU in Slovenije je varnost vprašanje preventivnega delovanja in vzajemnega sodelovanja, solidarno pa moramo sodelovati pri sprejemanju takšnega števila beguncev ali migrantov, ki jih je še možno integrirati. Delo z ljudmi je dolgoročno in naporno, veliko lažje in kratkoročno je vladati s strahom. A s tem tvegamo razvoj k bolj nasilni družbi, ki ne bo omogočala kvalitetnega življenja za vse.

Odnosi s Hrvaško so se zreducirali na izmenjevanje diplomatskih not, izstavljanje kazni ribičem in vljudnostno retoriko političnih predstavnikov. To je zaskrbljujoč rezultat tega mandata.

Kar zadeva mejo na kopnem in morju je to rezultat večih mandatov in arbitražne razsodbe. V tem mandatu smo uspeli zagotoviti pogoje, da smo razsodbo sploh dobili, sedaj pa je pred nami nov izziv, kako jo uveljaviti. Ker Hrvaška ne priznava razsodbe, je tožba pred sodiščem EU način, kako jo prepričati, da bi pristala in sprejela na to dejstvo, ki ga njihov sabor zanika. Ko bo prišlo do tega, bo veliko lažje, a bomo na to očitno dolgo čakali.

Osnovno besedilo ustavnega zakona o prenesenih deviznih vlogah je bilo trdo zastavljeno, mogoče ga je bilo celo razumeti kot vojno napoved Hrvaški.

Vsebina teh določb ni bila usodna, ker so pripombe pravnikov razvodenele njihovo ostrino, na koncu pa je le prevladalo spoznanje, da sprememba ustave oziroma ustavni zakon ni potreben, sa bi lahko še poslabšal pravni položaj Slovenije in (N)LB. Jasno je, da bo ob tem vprašanju treba še naprej ubirati pravne in diplomatske poti.

Je mediacija primerna pot?

To je poskus, ker je vloga Evropske komisije v tem primeru lažja kot pa pri arbitraži.

Kakšnega človeka vidite na čelu diplomacije v novem mandatu - politika ali izkušenega diplomata?

V vsakem primeru bi potrebovali človeka z znanjem in hrbtenico. V tem vrstnem redu.

Imate koga v mislih?

Po volitvah bo jasno, ali imamo takšnega kandidata ali kandidatko za to mesto sploh na voljo.

Kako ocenjujete položaj SMC slab mesec pred volitvami? Podpora stranki v anketah je le bleda senca podpore na volitvah.
Delno gre za pričakovan položaj, ker stranka v začetni fazi delovanja ni ustrezno razvila ne notranje komunikacije niti komunikacije z javnostmi. Po drugi strani pa je dejstvo, da SMC ni izginila s političnega prizorišča, za kar so si mnogi prizadevali. V tem trenutku ne bi napovedoval rezultatov, se je pa psihologija stranke v zadnjem obdobju po odstopu predsednika vlade izboljšala, ker smo lahko na drugačen način pristopili k kampanji.

Kaj pa izstopi poslancev SMC?

Obžalujem, da so se sploh zgodili, hkrati pa se zahvaljujem vsem za vse, kar so naredili v dobro državljank in državljanov.
Kaj bo dober rezultat za SMC na volitvah?

Zame osebno bo neuspeh izpad iz parlamenta. SMC bo po ponovnem vstopu v parlament pred novo nalogo, da se dokončno notranje in navzven konsolidira, ker za ta del naloge med vodenjem države ni imela časa.

V zrelih demokracijah sledijo slabim rezultatom stranke na volitvah odstopi predsednikov strank. Kako bo s tem v SMC?

O tem bomo verjetno odločali po volitvah. Vsak rezultat volitev bomo morali oceniti in pogledati, kako delovati naprej. V tem sklopu bo zagotovo pomembno delo na razvoju stranke in to bo imelo prednost pred drugimi nalogami, ki smo jih morali opravljati doslej. To moramo storiti, če želimo kot SMC delovati na dolgi rok. A najprej so na vrsti volitve.

Komentarji: