Vladna vizija vojske prepričala večino parlamentarcev
Odbor za obrambo podprl predlog resolucije o razvoju in opremljanju vojske. Levica napoveduje predlog za referendum, možnosti za uspeh zelo majhne.
Odpri galerijo
Brigadir Roman Urbanč je dejal, da predlagano resolucijo podpira tudi vojaška stroka. FOTO: Jure Eržen/Delo
Potem ko na odboru za obrambo večina poslancev ni podprla predloga SD za umik obravnave resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2035, je minister za obrambo Matej Tonin poudaril, da je kljub veljavni resoluciji do leta 2025 sprejetje nove nujno, ker je bila zadnja sprejeta pred desetletjem zastarela, in prepričal večino parlamentarcev. Navedel je še, da s predlagano resolucijo večinoma sledijo dosedanjim usmeritvam in tudi finančnim zavezam preteklih vlad, da bo Slovenija za obrambo namenjala dvoodstotni delež BDP.
»V njej nadaljujemo razmišljanja in zaveze, ki jih je dajala celotna politika, razen Levice, pri čemer naj jasno in glasno povem, da njihovega predloga ne moremo upoštevati,« je dejal Tonin, ki je izpostavil tudi izjavo poslanca Levice Mihe Kordiša v Delu o tem, da se zavzemajo za izstop iz Nata, in o nujnosti širšega premisleka o obrambnem konceptu države. Sami pri tem ponujajo dve alternativi: oboroženo nevtralnost ali demilitarizacijo, pri čemer bi vojsko razpustili in vključili v druge podsisteme na področju zaščite.
Tonin je poslancem povedal, da si z resolucijo želijo biti čim bolj transparentni, tako da je celo ponosen na kritiko parlamentarne zakonodajno-pravne službe, da gre za preveč podroben dokument. Na tem bodo po njegovih besedah gradili tudi obrambno strategijo in vojaško strategijo. Za uresničevanje večfaznega razvoja Slovenske vojske, ki se spopada s kadrovsko in materialno podhranjenostjo tudi zaradi pretekle finančne podhranjenosti, predvidevajo tudi sprejetje zakonodaje, saj je resolucija dokument, predvsem političen, in torej ni pravno zavezujoč.
Poleg Levice, ki bo po potrditvi resolucije na odboru za obrambo predlagala razpis posvetovalnega referenduma o njej, so poslanci opozicije izpostavljali tudi pomanjkanje vizije ter dvomili o navedbi o uvedbi druge oblike vojaške dolžnosti ob nezadostnem zagotavljanju stalne in rezervne sestave. »Za to je potreben širši družbeni konsenz,« je opozoril Jurij Lep, poslanec poslanske skupine nepovezanih.
Da je res, da vojska potrebuje sredstva, a da je nujna tudi vizija, sta poudarila tudi poslanca LMŠ Robert Pavšič in SAB Marko Bandelli. »Zdi se, da v tej resoluciji ni nobenega razvoja, ampak so orožje, vozila, osebe in infrastruktura. Gre za vzdrževanje modela, in to me moti,« je dejal Bandelli in podvomil tudi o realizaciji te resolucije, zaradi zadolženosti, ki jo bo za seboj pustila vlada.
Poleg dveh poslancev Levice sta resoluciji nasprotovala le še poslanca LMŠ, podprli pa so jo poslanci SDS, NSi, SMC, SNS, Desus in nepovezani poslanec, kar daje slutiti, da so možnosti Levice za razpis želenega posvetovalnega referenduma, preden bodo o resoluciji odločali še na plenarni seji, zelo majhne. Posvetovalni referendum ob odločitvi večine poslancev namreč razpiše državni zbor.
»V njej nadaljujemo razmišljanja in zaveze, ki jih je dajala celotna politika, razen Levice, pri čemer naj jasno in glasno povem, da njihovega predloga ne moremo upoštevati,« je dejal Tonin, ki je izpostavil tudi izjavo poslanca Levice Mihe Kordiša v Delu o tem, da se zavzemajo za izstop iz Nata, in o nujnosti širšega premisleka o obrambnem konceptu države. Sami pri tem ponujajo dve alternativi: oboroženo nevtralnost ali demilitarizacijo, pri čemer bi vojsko razpustili in vključili v druge podsisteme na področju zaščite.
Tonin je poslancem povedal, da si z resolucijo želijo biti čim bolj transparentni, tako da je celo ponosen na kritiko parlamentarne zakonodajno-pravne službe, da gre za preveč podroben dokument. Na tem bodo po njegovih besedah gradili tudi obrambno strategijo in vojaško strategijo. Za uresničevanje večfaznega razvoja Slovenske vojske, ki se spopada s kadrovsko in materialno podhranjenostjo tudi zaradi pretekle finančne podhranjenosti, predvidevajo tudi sprejetje zakonodaje, saj je resolucija dokument, predvsem političen, in torej ni pravno zavezujoč.
Poleg Levice, ki bo po potrditvi resolucije na odboru za obrambo predlagala razpis posvetovalnega referenduma o njej, so poslanci opozicije izpostavljali tudi pomanjkanje vizije ter dvomili o navedbi o uvedbi druge oblike vojaške dolžnosti ob nezadostnem zagotavljanju stalne in rezervne sestave. »Za to je potreben širši družbeni konsenz,« je opozoril Jurij Lep, poslanec poslanske skupine nepovezanih.
Da je res, da vojska potrebuje sredstva, a da je nujna tudi vizija, sta poudarila tudi poslanca LMŠ Robert Pavšič in SAB Marko Bandelli. »Zdi se, da v tej resoluciji ni nobenega razvoja, ampak so orožje, vozila, osebe in infrastruktura. Gre za vzdrževanje modela, in to me moti,« je dejal Bandelli in podvomil tudi o realizaciji te resolucije, zaradi zadolženosti, ki jo bo za seboj pustila vlada.
Poleg dveh poslancev Levice sta resoluciji nasprotovala le še poslanca LMŠ, podprli pa so jo poslanci SDS, NSi, SMC, SNS, Desus in nepovezani poslanec, kar daje slutiti, da so možnosti Levice za razpis želenega posvetovalnega referenduma, preden bodo o resoluciji odločali še na plenarni seji, zelo majhne. Posvetovalni referendum ob odločitvi večine poslancev namreč razpiše državni zbor.
Obrambni minister se na prošnjo za komentar o posvetovalnem referendumu, ki ga glede omenjenega akta želijo v Levici, ni odzval.
