Vodja poslancev NSi o sledenju policije
Ali so bili vpogledi v podatke res neupravičeni, še ni znano.
Odpri galerijo
Vodjo poslanske skupine NSi skrbi sledenje policije. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Ljubljana – »Veste, kaj je to? To so podatki, ko je policija v času prejšnje vlade sledila meni,« je danes med parlamentarno razpravo na list papirja pokazal vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat, ki je po pozivu državnega sekretarja za nacionalno varnost Žana Mahniča in notranjega ministra Aleša Hojsa, zaprosil za seznam vpogledov v svoje evidence, ki je pokazal na okrog 20 vpogledov od novembra lani do maja letos.
Najbolj nenavadni vpogledi pa naj bi bili tisti, ki naj bi se dogajali med 17. in 21. februarjem letos, torej ko so potekala pogajanja za vstop v novo vlado. A če je šlo tudi dejansko za neupravičene vpoglede, na kar namiguje Jožef Horvat, je za zdaj še nemogoče odgovoriti, saj tako notranjevarstveni postopek na policiji kot inšpekcijski postopek informacijskega pooblaščenca, v katerem preverjajo obdelave osebnih podatkov 55 politikov in ki so ga začeli na podlagi izraženih dvomov v javnosti, še potekata.
Konkretnih postopkov zaradi varstva osebnih podatkov na policiji ne komentirajo, a v splošnem opozarjajo, da mora imeti policist za vpogled v posamezno evidenco utemeljen razlog. Zakonitost obdelave pa poleg tega, da opravljajo interne nadzore, preverja tudi informacijski pooblaščenec, ki je letos zaradi ugotovljene nezakonite obdelave osebnih podatkov v policijskih evidencah zaposlenim na policiji izdal tri prekrškovne odločbe, lani devet, še leto pred tem pa šest. Večina postopkov se je začela na predlog policije, ki je prekršek zaznala v okviru svoje preiskave.
Pozivu, naj zahtevajo vpogled v svoje evidence, je po naših podatkih sledilo več poslancev in ministrov, pri čemer – tako vsaj zatrjuje Žan Mahnič – so rezultati, če so ga, kot je sam zapisal, poslanci prav seznanili, šokantni in kažejo na zlorabo policije, nadzor komisije za nadzor javnih financ (Knovs) pa je bil po njegovem upravičen. Na drugi strani pa je vodja poslancev LMŠ Brane Golubović pozval, naj se zadeve nemudoma raziščejo, če omenjene izjave ne držijo, pa naj poslanci prevzamejo odgovornost za zavajanje.
Najbolj nenavadni vpogledi pa naj bi bili tisti, ki naj bi se dogajali med 17. in 21. februarjem letos, torej ko so potekala pogajanja za vstop v novo vlado. A če je šlo tudi dejansko za neupravičene vpoglede, na kar namiguje Jožef Horvat, je za zdaj še nemogoče odgovoriti, saj tako notranjevarstveni postopek na policiji kot inšpekcijski postopek informacijskega pooblaščenca, v katerem preverjajo obdelave osebnih podatkov 55 politikov in ki so ga začeli na podlagi izraženih dvomov v javnosti, še potekata.
Več prekrškov policije
Konkretnih postopkov zaradi varstva osebnih podatkov na policiji ne komentirajo, a v splošnem opozarjajo, da mora imeti policist za vpogled v posamezno evidenco utemeljen razlog. Zakonitost obdelave pa poleg tega, da opravljajo interne nadzore, preverja tudi informacijski pooblaščenec, ki je letos zaradi ugotovljene nezakonite obdelave osebnih podatkov v policijskih evidencah zaposlenim na policiji izdal tri prekrškovne odločbe, lani devet, še leto pred tem pa šest. Večina postopkov se je začela na predlog policije, ki je prekršek zaznala v okviru svoje preiskave.
Pozivu, naj zahtevajo vpogled v svoje evidence, je po naših podatkih sledilo več poslancev in ministrov, pri čemer – tako vsaj zatrjuje Žan Mahnič – so rezultati, če so ga, kot je sam zapisal, poslanci prav seznanili, šokantni in kažejo na zlorabo policije, nadzor komisije za nadzor javnih financ (Knovs) pa je bil po njegovem upravičen. Na drugi strani pa je vodja poslancev LMŠ Brane Golubović pozval, naj se zadeve nemudoma raziščejo, če omenjene izjave ne držijo, pa naj poslanci prevzamejo odgovornost za zavajanje.
