Volilni vozel ... kje se rahlja in kje zateguje

Politične stranke bodo prisluhnile svarilom ustavnih pravnikov, nato pa začele nov krog pogajanj.
Fotografija: TO JE DODATNA GRAFIKA, ČE JE PROSTOR ZA TISK! NA INTERNET NAJ GRE V VSAKEM PRIMERU!
Odpri galerijo
TO JE DODATNA GRAFIKA, ČE JE PROSTOR ZA TISK! NA INTERNET NAJ GRE V VSAKEM PRIMERU!

Ljubljana – Z ustavnimi pravniki bodo predstavniki parlamentarnih strank danes poskušali razrešiti dilemo, ali bi bili ukinitev volilnih okrajev in uvedba relativnega preferenčnega glasu, za kar se navdušuje največ parlamentarnih strank, sploh v skladu z ustavo.

Parlamentarne stranke so na zadnjem srečanju pri predsedniku republike Borutu Pahorju dosegle načelno strinjanje glede zakonodaje, potrebne za ukinitev volilnih okrajev in uvedbe relativnega prednostnega glasu, za kar bi bilo potrebnih vsaj 60 poslanskih glasov. Zadostne podpore predlog še nima. Se pa k njemu nagibajo v LMŠ, SAB, SMC, Levici in NSi.

Hkrati pa ustavni pravniki izražajo dvome o njegovi ustavni nespornosti. »Le o absolutnem preferenčnem glasovanju sem prepričan, da je skladno z ustavo. Vsi drugi predlogi, ki so zdaj v igri, so taki, da po mojem mnenju niso skladni z ustavo. Res pa je, da jih ustavno sodišče do zdaj ni obravnavalo in se zato o njih ni eksplicitno izreklo,« pravi profesor za ustavno pravo in eden od avtorjev volilne zakonodaje dr. Franc Grad in poudarja, da bi bilo ob uvedbi prednostnega glasovanja skoraj nujno tudi večje število volilnih enot, sicer bo regionalna podzastopanost res prehuda.

Kljub težavnosti, ki jo prinaša prerisovanje volilnih okrajev, pa je po mnenju Grada, enega od devetih vabljenih ustavnopravnih strokovnjakov, ta predlog gotovo skladen z ustavo. Tudi za spremembe je potrebnih le 46 poslanskih glasov.

Minister za javno upravo Rudi Medved je izpostavil, da predlog ni doživel aplavza.
Minister za javno upravo Rudi Medved je izpostavil, da predlog ni doživel aplavza.

 

Vsakogar zanima njegov okraj


A po prvi predstavitvi predloga preoblikovanja volilnih okrajev v vseh volilnih enotah, ki so ga pripravili na ministrstvu za javno upravo, pretiranega navdušenja med strankami ni bilo oziroma, kot je izpostavil minister za javno upravo Rudi Medved, predlog ni »doživel aplavza«, saj vsakega namreč zanima njegov okraj.

Ni naključje, da na primer prvak SDS Janez Janša kandidira prav v Grosupljem. Že z drobno menjavo, na primer drugačno razdelitvijo naselij ali občin med 88 volilnimi okraji, pa lahko pomeni »grožnjo« za izvolitev tega ali onega poslanca v dozdajšnji strankarski trdnjavi. Enako velja tudi za prestavljanje med volilnimi enotami. Pri novem črtanju meja so si na ministrstvu prizadevali za zmanjšanje razlike v številu volivcev med posameznimi okraji, zaradi česar je volilna zakonodaja pravzaprav neustavna.

Razlika med najmanjšim in največjim okrajem trenutno namreč znaša približno 24.000, po novem predlogu pa okoli 6000 prebivalcev. Koliko časa bi bile takšne spremembe sploh ustavno vzdržne glede na naravno gibanje prebivalstva, ni jasno. Imajo pa države ponavadi posebne komisije, ki to spremljajo, in kot je poudaril minister za javno upravo, bi morali o tem razmisliti tudi sami. Kolikšna je toleranca, pa se od države do države razlikuje, na primer v Nemčiji je okrog 30 odstotkov.

FOTO: Delo
FOTO: Delo

 

Bo strah pred črnim scenarijem vodil spremembe?


Poleg SDS, ki sicer najbolj navija za večinski sitem ali vsaj kombinirani volilni sistem, se na načelni ravni za preoblikovanje okrajev zavzemajo še v Desusu in SD – torej stranke z dobro razvito lokalno mrežo. Z vse bližjim decembrom leta 2020, do katerega je ustavno sodišče naložilo odpravo neustavnosti zakonodajalcu, pa je tudi med preostalimi strankami vse glasnejša ideja, da bi najprej preoblikovali okraje in nato začeli še razpravo o njihovi ukinitvi.

Če sprememb ne bi bilo, bi namreč po najbolj črnem scenariju varuhi ustave prihodnje volitve po pritožbi lahko celo razveljavili. V vsakem primeru pa bi nad volilnim rezultatom visela senca dvoma. A se ob tem – kot je opozoril predsednik republike Borut Pahor – pojavljajo pomisleki, da bi v tem primeru lahko bil državni zbor »prehitro zadovoljen s spremembami«.

Bodo pa do takrat še nekajkrat poskušali razvozlati volilni vozel, pogajalci parlamentarnih političnih strank se bodo naslednjič o volilnih okrajih pogovarjali že 20. septembra.

Komentarji: