166 zmagovitih v prvem krogu, 92 jih mora v drugega
Po prvem krogu lokalnih volitev so župani znani že v 166 občinah. Trinajst jih je po za zdaj še neuradnih podatkih Državne volilne komisije dobila SLS, enajst sta jih dobili SDS in NSi, deset SD, eno županjo od 51 kandidatov je dobilo Gibanje Svoboda, druge politične stranke in koalicije strank jih imajo osemnajst, 103 župani pa so nestrankarski. V drugem krogu, 4. decembra, bo župane dobilo še 46 občin, od teh šest mestnih.
Skoraj 1,7 milijona volivcev in volivk v 212 slovenskih občinah je imelo včeraj priložnost, da osmič v obstoju države odda glas za župana in občinske oziroma mestne svetnike, ponekod pa tudi za člane svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti. A volilno pravico je izkoristilo komaj nekaj več kot 44 odstotkov volivcev in volivk.
Ko so se ob 19. uri zaprla vrata 3245 volišč, je bil župan znan že v dobri četrtini oziroma v 51 občinah, saj županski kandidati tam niso imeli tekmecev. Politologinjo dr. Simono Kukovič povečevanje števila občin s samo enim kandidatom, kot je dejala za Delo, z vidika demokracije precej skrbi: »Volivcem je namreč odvzet ključni element demokracije, in sicer izbira.«
»Stari« župani v šestih mestnih občinah
Tudi v 57 občinah, kjer sta se v tekmo spustila le po dva kandidata, so župane dobili že včeraj. Z županom oziroma županjo se lahko po prvem krogu skupaj pohvali 166 občin, od teh šesterica mestnih: Ljubljana, Novo mesto, Koper, Ptuj, Slovenj Gradec in Velenje.
Samo Ptuj ima na čelu žensko – staro novo županjo Nuško Gajšek. »Stari« župani bodo v mandatu 2022–2026 vodili tudi Ljubljano – Zoran Janković, Novo mesto – Gregor Macedoni, Koper – Aleš Bržan, Slovenj Gradec – Tilen Klugler in Velenje – Peter Dermol. Janković je že napovedal koalicijo s predstavniki Gibanja Svoboda in stranke SD.
V občinah s po enim županskim kandidatom – gre za manjše občine, kjer prevladujejo nestrankarska imena – 39 jih je, po štiri župane sta že pred volitvami imeli SLS in NSi, tri SDS in enega SD. Brez bitke je »vojno« kot edini županski kandidat mestne občine že pred volilno nedeljo dobil dosedanji župan Slovenj Gradca, nestrankarski Tilen Klugler.
Med župani, ki so mandat dobili brez izzivalcev, je tudi pet žensk: Vera Markoja iz občine Črenšovci, Milenca Krajnc iz Kozjega, Tamara Šnofl iz Kungote, Polona Kambič iz Semiča in Katarina Prelesnik iz Solčave. Ta je bila več let med najbolj zadolženimi, leta 2021 ji je uspelo dolg na prebivalca iz leta 2020 znižati s 1157 na 995 evrov.
V preostalih občinah bo vroče še dva tedna
Kjer nihče od županskih kandidatov ni dobil večine glasov, bodo morali volivci odločati še enkrat – v drugem krogu, 4. decembra. Kar v 45 občinah so ostali brez kandidata s potrebno večino v prvem krogu, od teh v šestih mestnih in 39 drugih občinah. Šele v drugem krogu bodo župana dobili Celjani, Krčani, Mariborčani, Novogoričani, Murskosobočani in Kranjčani. Zanimivo bo tudi v nemestni občini Brežice, kjer se bosta tako kot v leta 2018 spet pomerila sedanji župan Ivan Molan in nekdanji predsednik državnega zbora Igor Zorčič.
Za županska mesta v 212 občinah se je v bitko po podatkih Državne volilne komisije podalo 618 kandidatov in kandidatk, za 3382 svetniških mest pa dobrih 18.600. Na čelo dvanajstih mestnih občin je želelo 74 Slovencev in Slovenk.
V Celju Bojan Šrot, ki je bil do zdaj župan mestne občine z najdaljšim stažem, sedmega mandata ni dobil v prvem krogu. Po 24 letih na vrhu občine je tokrat prejel 46,6 odstotka glasov. V drugi krog gre z neodvisnim Matijo Kovačem, prvim, ki mu je po letu 1998 uspelo Šrota spraviti v drugi krog. Celje je z 919 evri dolga na prebivalca sicer ena bolj zadolženih slovenskih občin.
V Mariboru se bosta v drugem krogu merila dosedanji župan Saša Arsenovič in bivši župan Franc Kangler, kandidat Nove ljudske stranke. V Murski Soboti se bo boj odvijal med SD in SDS kandidatom Damjanom Anžljem in Andrejem Mešičem, v Novi Gorici bosta »meče« spet prekrižala Samo Turel iz Gibanja Svoboda in sedanji župan Klemen Miklavič.
Največ mandatov, 504 ali dobrih 13,7 odstotka, so volivci namenili svetnikom iz vrst SDS, 12 odstotkov ali 393 mandatov predstavnikom Gibanja Svoboda, sledijo SD z 266, NSi s 194 in SLS s 170 mandati.
V Kranju bo moral aktualni župan Matjaž Rakovec v drugi krog z Ivom Bajcem, eden najbolj zanimivih bojev pa se gotovo obeta v Krškem, naši najmlajši mestni občini, kjer so volivci največ glasov razdelili med nekdaj SNS, zdaj neodvisnega Dušana Šiška in neodvisnega Janeza Kerina.
Novi obrazi
Kar 37 županov, izvoljenih leta 2018, ne kandidira za nov mandat. Med občinami, kjer bodo dobili sveže obraze, so tudi Odranci, Podvelka in Juršinci, ki so jih isti župani vodili kar 28 let. »Starešino« med njimi, župana Podvelke, 81-letnega Antona Kovšeta, je zamenjal Miran Pušnik, v Juršincih bo novi župan Robert Horvat, v Odrancih pa Barbara Ferenčak.
Po 28 letih na čelu občine še prihodnja štiri leta
Od deveterice županov, ki občine vodijo že sedem mandatov, od leta 1994, se je za osmi mandat potegovala šesterica: v Brdih, Cerkljah na Gorenjskem, Gornjih Petrovcih, Rogaški Slatini, Rogatcu in Zagorju. Osmi mandat so dobili vsi – razen Franca Mužiča v Brdih, ki bo moral v drugi krog; celo Franc Šlihthuber, župan najbolj zadolžene občine Gornji Petrovci, katere rekordni dolg je konec leta 2021 znašal malo manj kot 5,7 milijona evrov ali 2801 evro na prebivalca, je še osmič dobil podporo ljudi.
Gibanje Svoboda z majhnim izkupičkom
Stranka Gibanje Svoboda je na lokalnih volitvah s svojimi kandidati za župana nastopila v 51 občinah, še v dveh pa s skupnim kandidatom. Svojo listo za občinski svet so predstavili v 122 občinah. Predsednik stranke in vlade Robert Golob je pred volitvami dejal, da verjame, da bo vsaj polovica njihovih kandidatk in kandidatov za župane izvoljena. A v prvem krogu so dobili le eno županjo: Alenko Kovač v Osilnici.
