Celjani po četrt stoletja zamenjali župana

Ponekod v znamenju preobratov, od slavja mladosti do izkušenj. Največ županov bo samostojnih.
Fotografija: Novi celjski župan Matija Kovač računa na sodelovanje vseh, ki jim je mar za prihodnost mesta. FOTO: Leon Vidic
Odpri galerijo
Novi celjski župan Matija Kovač računa na sodelovanje vseh, ki jim je mar za prihodnost mesta. FOTO: Leon Vidic

Z drugim krogom županskih volitev v 47 občinah, od tega v šestih mestnih, se je končal niz volilnih nedelj. Županska mesta v 212 občinah so popolnjena. Celjski volivci so v nasprotju z mariborskimi največje presenečenje prvega kroga ponovili tudi v drugem: po 24 letih se z vrha knežjega mesta poslavlja Bojan Šrot, medtem ko v Mariboru v sedlu ostaja Saša Arsenovič.

Pred štirimi leti smo v prvem krogu dobili 156 županov od 212, letos 165. Največ glasov, in to v kar 35 občinah, smo včeraj dali samostojnim županskim kandidatom oziroma kandidatom s podporo volivcev. Pridružili se bodo 103 iz prvega kroga. V štirih občinah je tokrat župana dobila SD, ki ima skupaj 14 županov, Gibanje Svoboda in SLS sta dobila po dva, tako da bosta od zdaj imela tri oziroma 15 županov, dvanajst občin bodo vodili župani SDS, enajst župani iz NSi, dvanajst pa koalicij strank.

image_alt
Rezultati lokalnih volitev

»Recept« kandidatov, ki gredo na volitve s podpisi volivcev, je v Sloveniji že nekaj let zmagovalen. Vse bolj zaupamo tudi ženskam. V mandatu 2022–2027 bo občine vodilo 28 županj: 22 iz prvega in šest iz drugega kroga. Medtem ko je v nekaterih okoljih, kot v Celju, Laškem in Tolminu, v drugo slavila mladost, je »modrost« zmagala v Brdih, kjer je »večni« župan Franc Mužič dobil še osmi mandat. V šesterici mestnih občin je uspelo od »starih« županov v drugem krogu županski stol ubraniti le mariborskemu županu Saši Arsenoviču in kranjskemu županu Matjažu Rakovcu; temu s kar 71-odstotno podporo.

Preberite še:

Komentarji: