Občinski prostorski načrt odgovor za prihodnost

O visečem mostu, ki ga Bojan Šrot vidi kot rešitev turizma, se noče nihče več niti pogovarjati.
Fotografija: Za župana Celja se potegujejo (z leve) Uroš Lesjak, Sandi Sendelbah, Matija Kovač, Primož Brvar in Bojan Šrot. FOTO: Špela Kuralt/Delo
Odpri galerijo
Za župana Celja se potegujejo (z leve) Uroš Lesjak, Sandi Sendelbah, Matija Kovač, Primož Brvar in Bojan Šrot. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Na soočenju kandidatov za celjskega župana, ki ga je pripravil Klub študentov občine Celje, ni bilo presenečenj. Župan Bojan Šrot, ki hoče še sedmi mandat, je razlagal, da je mesto že zdaj urejeno, pa še na bolje kaže, statistiko razlaga po svoje. Toda mladi se ne vračajo, mesto je v štirih letih izgubilo 1743 volilnih upravičencev.

Volilna udeležba je bila pred štirimi leti najnižja prav v Celju, manj kot 40-odstotna. Nižja je bila le še v Kranju, vendar v drugem krogu. Nanj letos v Celju upajo vsaj trije kandidati.

image_alt
Od športnikov, poslanca, dirigenta do obdolženca

Dan po soočenju so v Celjski županovi listi (CŽL) Slovenije, na kateri najdemo občinske uslužbence oziroma uslužbenke občine, upravne enote, javnih zavodov in občinskih podjetij, pa tudi njihove družinske člane, drug drugemu razlagali, kako je Šrot z levo roko pometel s konkurenco. Koga drugega, ki na soočenju ni nosil bele ali modre majice CŽL, bi težje prepričali.

Razlage podatkov

Kot se Šrota denimo ne da prepričati v statistične podatke, ki so jih predstavili na soočenju, nekatere izmed njih smo objavili tudi v Delu minulo soboto. Da je mesto izgubilo skoraj 1800 volilnih upravičencev od prejšnjih volitev, da je zdaj 376 manj mladih od 15. do 29. leta v mestu, 45,3 odstotka občanov pa se vozi drugam, med vsemi mestnimi občinami pa ima Celje najmanj novih stanovanj na 10.000 prebivalcev.

Kandidat SD Primož Brvar je branil občinsko politiko in občinsko družbo Nepremičnine Celje, katere direktor je: »Imamo največ javnih najemnih stanovanj na prebivalca. To, kar je bilo zgrajeno v zadnjih štirih letih, pa je največje število javnih stanovanj na prebivalca.« Dodal je še, da je Celje regijsko središče in da se več ljudi vozi v Celje na delo kot iz Celja.

image_alt
Predlogom mladih sta prisluhnila le dva od petih kandidatov

Matija Kovač, ki edini kandidira s podpisi volivcev, je opozoril, da se na vseh soočenjih vrtijo okoli razlage statističnih podatkov: »Dejstvo pa je, da je v Celju 1800 ljudi v zadnjih štirih letih manj. So se pa priselili tujci. Medtem ko smo gradili nova stanovanja v Dečkovem naselju, smo jih 60 prodali. Mladih bivanje v Celju ne zanima. Samo tretjina gradbenih dovoljenj je izdanih za stanovanjske stavbe, medtem ko jih je v Kopru, Ljubljani, na Ptuju nad 60 odstotkov.«

Prostor

Celje je ena redkih občin, ki še vedno nima občinskega prostorskega načrta (OPN). Šrot je sicer na enem od televizijskih soočenj rekel, da ga občina ima, njegova stranka pa piše, da ga bodo razgrnili prihodnje leto. Zdaj je pojasnil, da so stari prostorski akti, Celje jih ima še iz časa Jugoslavije, potem so jih le dopolnjevali, v veljavi še do konca leta 2023. Medtem ko Šrot ne vidi nobene težave v tem in pojasnjuje, da je gradnja vseeno mogoča, pa je bil kandidat Liste za Celje Sandi Sendelbah jasen: »Če hočeš kmetijska zemljišča spremeniti v zazidalna, je treba najprej pozidati nepozidana stavbna zemljišča. Takih je v Celju 160 hektarjev. Potem pa imamo Sončni park za 74 individualnih hiš, načrt je bil sprejet leta 2004, nič se ni zgodilo. Celjani čakajo na spremembo namembnosti petnajst, če ne celo dvajset let! To je katastrofa za razvoj mesta.«

image_alt
Župan se hoče izogniti referendumu v predvolilnem času

Kovač, sicer arhitekt, je spomnil, da OPN ne predvideva le zazidljivih zemljišč: »Gre za dolgoročno razvojno strategijo za mesto, ki vključuje tudi zeleni sistem mesta, odgovor na energetsko problematiko, ekološke probleme …« Kandidat Gibanja Svoboda Uroš Lesjak pa je dejal, da je prav to, da ni občinskega prostorskega načrta, ključni problem Celja: »S tem imamo težave že 24 let. Oziroma prva dva mandata ste bili v redu, tudi jaz sem vas volil.«

Most

Čeprav je bil viseči most ena večjih tem zadnjega Šrotovega mandata, potem ko ga je skrivoma pripeljal že v začetku leta 2018, o njem pa nikoli ni bilo javne razprave, ga županski kandidati niso veliko pogrevali. Šrot je sicer prepričan, da bo to velik uspeh, zato želi, da ostane v občinski lasti: »Ne drži, da ni zasebnih investitorjev, trije so se oglasili pri meni.« Kateri, ni povedal. Sendelbah je dejal, da gre za projekt, nevreden razprave. Lesjak bi turizem reševal z digitalizacijo parkirišč, Kovač pa je dejal, da je treba v mesto pripeljati vsebine: »Imamo SLG Celje, vse ostalo je odvisno od entuziazma. Občina je ustanoviteljica Zavoda Celeia, ki bi moral delati program, ampak v Celjskem domu oktobra ni bilo ene resne prireditve.« O mostu je dejal, da ni pristaš banaliziranja kulturne dediščine in grobih posegov v naravo.

Preberite še:

Komentarji: