Rezultat krojila visoka udeležba

Podatki iz predčasnega glasovanja in udeležbe do 16. ure kažejo, da je glas oddalo precej več ljudi kot leta 2018.
Fotografija: Visoka udeležba bo zagotovo vplivala na izid. FOTO: Matej Družnik/Delo
Odpri galerijo
Visoka udeležba bo zagotovo vplivala na izid. FOTO: Matej Družnik/Delo

Državna volilna komisija še ni objavila končne številke, koliko od 1.695.768 volilnih upravičencev je oddalo glas, po podatkih iz 16. ure, ko je bila udeležba že 49,4 odstotna, in številkah iz predčasnega glasovanja, s 7,7 odstotki, pa lahko sklepamo, da je bila tokrat udeležba precej višja, kot na državnozborskih volitvah leta 2018. Takrat je svojo voljo izrazilo 52,6 odstotka upravičencev, štiri leta prej pa celo še manj, 51,7 odstotka.

Kot vse kaže se je tokrat mobiliziral precejšen delež do sedaj volilnih abstinentov. To bi utegnil biti tudi eden od argumentov, zakaj nobena od predvolilnih raziskav ni kazala na tak izid, kot se nakazuje po vzporednih volitvah, ki jih je za RTV Slovenija in POP TV izvedla Mediana.

Daleč najvišjo udeležbo na parlamentarnih volitvah so sicer zabeležili leta 1992, ko je glas oddalo 86,5 odstotka upravičencev, od takrat pa je počasi padala, leta 1996 se je volitev udeležilo 73,7 odstotka, leta 2000 pa 70 odstotkov.

Preberite še:

Komentarji: