Koalicijski predlog sprememb volilne zakonodaje, ki bi s popravki 15 od 88 volilnih okrajev nekoliko zmanjšal razlike v velikosti med njimi, je včeraj prestal presojo odbora za notranje zadeve. Poleg SDS, SMC in Desusa sta ga podprla tudi poslanca NSi – kljub temu, da se njihov svet stranke do njega še ni opredelil –, saj menita, da je po tem, ko je dvakrat spodletel poskus ukinitve volilnih okrajev, »treba očitno iskati soglasje o drugi rešitvi, ki bi bila lahko tudi rešitev iz tega zakona«.
Večina koalicijskih argumentov se je sicer nanašala prav na nujnost sprememb, saj je rok – 21. december –, ki ga je ustavno sodišče naložilo za odpravo nesorazmerno velikih volilnih okrajev glede na število prebivalcev, že minil. »Pripravljali smo več predlogov, dokončno pa smo pripravili tistega, ki je imel največ podpore,« je pojasnil minister za javno upravo
Boštjan Koritnik, ki bdi nad volilno zakonodajo in je s sodelavci tehnično pomagal pri izrisu predloga. Ker pa so se v SDS, SMC, NSi in Desusu zavzeli – na željo predsednika vlade so popravke v koaliciji usklajevali najprej sami – za minimalistične popravke, ki bi bili lahko ustavno vprašljivi, so v LMŠ, SD, Levici in SAB sodelovanje pri tem predlogu zavrnili.
Na vprašljivo ustavnost je opozorila tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba, ki je zaradi odsotnosti celovite analize stanja, poglavitnih predlaganih rešitev in primerjalno pravne ureditve sicer le na načelni ravni ugotovila, da predlagana razlika v velikosti med najmanjšim in največjim volilnim okrajem (ena proti 2,7) ne omogoča zaključka, da je velikost približno enaka, saj je odstopanje bistveno.
Da je ustavno sodišče o tem že odločalo, pri čemer so bila razmerja med volilnimi okraji že ena proti tri, a ni ugotovilo nič spornega, pa je oporekal poslanec SDS
Branko Grims in zavračal tudi navedbe opozicije, da gre za predlog, s katerim se bo okrepila le SDS.
Spremembam zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor, o katerem bodo poslanci na izredni seji odločali v torek, se za zdaj kljub številnim pomislekom nasmiha podpora, saj je za sprejetje potrebna že navadna večina. Tako ob najverjetneje nekaj vzdržanih ali pa celo manjkajočih opozicijskih poslancih ne bi bilo usodno niti nasprotovanje
posameznikov v koalicijskih vrstah – med podpisniki predloga na primer ni poslank SMC
Janje Sluga in
Mateje Udovč. Zanimivo je tokrat slišati opozicijska premišljevanja o zahtevi za presojo ustavnosti – to lahko stori vsaj tretjina poslancev –, ki bi sicer prav gotovo sledila po naslednjih državnozborskih volitvah.
