»Z dobro precepljenostjo se bližamo koncu pandemije«

Napredujemo, a morda malo prepočasi, je na novinarski konferenci o aktualnem stanju glede covida-19 dejala epidemiologinja Irena Grmek Košnik.
Fotografija: Cepljenje proti covidu-19. FOTO: Leon Vidic/Delo
Odpri galerijo
Cepljenje proti covidu-19. FOTO: Leon Vidic/Delo

Zaradi covida se v slovenskih bolnišnicah zdravi 426 oseb, od tega na oddelkih intenzivne terapije 108. Na navadnih oddelkih je zasedenih 318 postelj; včeraj so v bolnišnice sprejeli 46 oseb oz. 81 čez vikend; odpustili so jih 27. V zadnjih dveh dneh je umrlo pet oseb. V naših bolnišnicah je v tem času podobno stanje, kot je bilo maja.
 

Testiranja
 

Tedenska stopnja testiranja v 36. tednu je v 30 državah znašala 3596 na 100.000 prebivalcev, v tednu prej pa 3645. Ta t. i. združena stopnja je bila stabilna 15 tednov.

Testiranje na covid-19. FOTO: Blaž Samec
Testiranje na covid-19. FOTO: Blaž Samec

 

Okužbe

 
Slika na ravni držav članic EU se precej razlikuje: stopnja okužb narašča v vzhodnih državah, zlasti med starejšim prebivalstvom. Slovenija se uvršča med države z visoko zaskrbljenostjo zaradi trendov okužb. Najbolj kritično stanje z oceno 8,5 je v Litvi, sledi Slovenija z le pol odstotne točke nižjo oceno.


 
V osmih od 25 držav je bilo konec 38. tedna stanje glede sprejemov v bolnišnico na intenzivne oddelke zaskrbljujoče: najbolj na Hrvaškem in Češkem, nato v Latviji, Litvi, Romuniji, Slovaški in tudi v Sloveniji.
 
Naraščajoč trend smrti  je v desetih od 30 držav: v Avstriji, Bolgariji, na Hrvaškem,  v Estoniji, Nemčiji, na Madžarskem, v Latviji, Litvi, Romuniji in – tudi v Sloveniji.
 
14-dnevna stopnja okužb in smrti še vedno narašča.
 
V zadnjih tednih še vedno zelo veliko testiramo, ugotavlja epidemiologinja z območne enote NIJZ v Kranju Irena Grmek Košnik in dodaja, da so k razmahu četrtega vala pri nas prispevale zlasti mlajše osebe.
 

Cepljenje v EU

 
Zahodna Evropa ima boljšo precepljenost, zlasti starejše populacije. Slovenija ne sledi najboljšim državam, je tretja od spodaj.
 
Do konca 37. tedna je bila mediana kumulativnega vnosa vsaj enega odmerka cepiva v EU pri odraslih nad 18 let 77,6-odstotna.
 
Da bi ustavili širjenje delte različice virusa, bi moralo biti cepljene 70 ali več odstotkov populacije. Z Evropa je po besedah Košnikove dobro precepljena, vzhodna slabše. Velika Britanija, Danska in Norveška so že sprostili vse ukrepe, saj imajo populacijo nad 50 let precepljeno 95-odstotno in več.

 
Tretji odmerek cepiva

 
Za tretji odmerek še ni registriranega cepiva. V avgustu so priporočili tretji odmerek imunsko oslabelim osebam. Priporočeno cepivo zanj je mRNA, v presledku šestih mesecev.
 
V Sloveniji se priporoča tretji odmerek za oskrbovance domov starejših občanov, za starejše od 70 let ter ranljive in kronične bolnike, za vse, ki to želijo – v presledku 6 mesecev.

Irena Grmek Košnik. FOTO: Sta/youtube
Irena Grmek Košnik. FOTO: Sta/youtube

 
Od 13. septembra je cepljenje zelo naraslo, a že prejšnji teden se je znova umirilo. »Napredujemo, a morda malo prepočasi, število prvič cepljenih oseb znaša 88.562, z dvema odmerkoma smo cepili 66.148 oseb,« pravi Košnikova.
 
Celotna populacija je precepljena 52,9-odstotno. To pomeni, da je 1.115.416 naših prebivalcev že prejelo prvo dozo cepiva.

 
In kako kaže?

 
Izkušnje z zadnjimi štirimi pandemijami kažejo, da virusi v letu in pol ali dveh po nastanku preidejo iz pandemičnih povzročiteljev v endemične vire bolezni.  Virus se bo pridružil peščici človeških koronavirusov, ki povzročajo prehladna obolenja, predvsem pozimi.
 
»Če nas še kaj ne preseneti, se z dobro precepljenostjo bližamo koncu pandemije,« je spodbudno zaključila Košnikova.

Preberite še:

Komentarji: