Z leseno gradnjo hitreje do najemnih stanovanj

Takšna gradnja je primerjavi s klasično dražja, a hitrejša. Poziv državi, naj spodbuja uporabo lesa.
Fotografija: Dober primer lesene gradnje je stavba na Stolbi, ki jo je MOL zgradil za potrebe zavoda Ljubljanski grad. FOTO: Javni zavod Ljubljanski grad
Odpri galerijo
Dober primer lesene gradnje je stavba na Stolbi, ki jo je MOL zgradil za potrebe zavoda Ljubljanski grad. FOTO: Javni zavod Ljubljanski grad

»Ker imamo v Sloveniji dovolj lesa, bi bilo pametno razmisliti o tem, da bi ga uvedli tudi v gradnjo javnih najemnih stanovanj. Pričakujemo, da bo vlada ta predlog podprla. Ne nazadnje je prioriteta evropske komisije prav lesena gradnja, s katero bi lahko ustvarili dodatne tri milijone delovnih mest,« meni Črtomir Remec, direktor Stanovanjskega sklada RS. Kot dober primer navaja stavbo na Stolbi, ki jo je ljubljanska občina zgradila za potrebe Javnega zavoda Ljubljanski grad.

Črtromir Remec, direktor republiškega stanovanjskega sklada, opozarja, da potrebujejo dodatna sredstva in več kadra.
Črtromir Remec, direktor republiškega stanovanjskega sklada, opozarja, da potrebujejo dodatna sredstva in več kadra.

Med projekti republiškega stanovanjskega sklada za prihodnji dve leti je Črtomir Remec poudaril prvo fazo ljubljanske soseske Podutik-Glince, kjer bodo zgradili 60 (od načrtovanih 420) javnih najemnih stanovanj. Prav ta soseska je nekoliko posebna, saj so se na državnem skladu odločili za leseno gradnjo. »Lesena gradnja je v primerjavi s klasično za okoli deset odstotkov dražja, vendar je bistveno hitrejša. Ne le da imamo pri nas dovolj lesa, gre tudi za energetsko učinkovito gradnjo, ki omogoča precej višjo raven bivanja,« pojasnjuje Remec. Po njegovem mnenju bi morala imeti lesena gradnja v prihodnosti pomembno vlogo. Pri tem pa šef stanovanjskega sklada pričakuje sodelovanje države, ki bi morala gradnjo z lesom odločneje spodbujati.

»Verjamemo, da je to tudi pri gradnji stanovanj pravilna odločitev,« je poudaril Remec. Kot dober primer iz prakse je navedel pred kratkim zgrajeno leseno stavbo s štirislojno zasteklitvijo pod Ljubljanskim gradom. Arhitekturni biro Ambient je na Stolbi zasnoval tehnološko sodoben, trajnosten in nizkoenergetski dvoetažni objekt, uporabljajo pa ga zaposleni v zavodu Ljubljanski grad.

Pomanjkanje kadra

Državni stanovanjski sklad je letos skladno z načrti uspešno uresničil vse projekte po državi, med njimi po velikosti izstopa mariborska soseska Pod Pekrsko gorco, kjer so zgradili 400 najemnih stanovanj. V kratkem bo objavljen razpis tudi za preostala stanovanja, pri čemer bo razpis za 60 oskrbovanih stanovanj objavljen ločeno, saj jih še opremljajo. Soseska bo po pričakovanjih v celoti vseljena na začetku prihodnjega leta. Med večjimi letošnjimi projekti je tudi vselitev v 498 najemnih stanovanj v soseski Novo Brdo v Ljubljani.

Je pa Remec opozoril, da sklad potrebuje dodatna finančna sredstva in dodatne zaposlitve, po njegovem mnenju bi se moral spremeniti tudi sistem javne najemne službe. Vlada državnemu skladu namreč ni odobrila niti dodatnih zaposlitev, čeprav bi plače zagotovili iz svojih dejavnosti, ne iz državnega proračuna. »Brez kadrovske okrepitve bomo težko delali v takšnem obsegu,« ocenjuje Remec.

»V zadnjih sedmih letih je država nam in drugim stanovanjskim skladom namenila – kot se je zelo ilustrativno izrazil bodoči minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac – manj, kot država na mesec nameni za gradnjo in vzdrževanje državnih cest,« je opozoril Remec. Dodal je, da je multiplikativni učinek stanovanjske gradnje dvakrat večji od gradnje prometne infrastrukture.

O sistemu javnega najema stanovanj (ta je zaživel letos, v okviru tega sistema pa sklad na trgu najema stanovanja in jih upravičencem oddaja za neprofitno najemnino) je Črtomir Remec dejal, da sistem potrebuje nujne spremembe. Letos so namreč lahko najeli le šest stanovanj. Zakaj? »Imeli smo zelo veliko prosilcev, več kot 50 lastnikov je bilo zainteresiranih za oddajo svojih nepremičnin. Vendar pa, zaradi birokratskih postopkov in visokih davkov za najem, smo lahko najeli le šest stanovanj. Vemo pa, da je veliko stanovanj po državi praznih,« pravi Remec.

Več kot 900 stanovanj

Ocenjena vrednost investicij republiškega sklada do leta 2025 znaša 294,4 milijona evrov (z DDV), skupaj bo zgrajenih 1833 javnih najemnih stanovanj, od tega bodo v prihodnjih treh letih dokončali 921 stanovanj. Pri načrtu za okrevanje in odpornost so bili na skladu s prijavljenimi 12 projekti uspešni pri kandidaturi s kar enajstimi projekti. Računajo tudi na nov razpis, vreden 120 milijonov evrov. Država je namreč imela za ta namen na voljo 180 milijonov evrov, medtem ko so jih po prvem razpisu dodelili le 60 milijonov. S temi sredstvi pa bi v Sloveniji lahko zgradili še okoli dva tisoč stanovanj, ocenjujejo v skladu.

Komentarji: