
Neomejen dostop | že od 14,99€
Po hodnikih Evropske komisije je zakrožil interni dokument, ki predvideva enega najobsežnejših predlogov za regulacijo kajenja v zgodovini Evropske unije. Kot je razkril portal Euractiv, Bruselj preučuje predlog za zvišanje minimalne trošarine na tobačne izdelke. Po predlogu bi se minimalna trošarina z 90 dvignila na 215 evrov za tisoč cigaret, kar je 139-odstotno povišanje. Občutno povišanje, za 258 odstotkov, je predvideno tudi pri tobaku za zvijanje, kjer bi se trošarina s 60 evrov izenačila s ceno za cigarete pri 215 evrih na kilogram.
Ta predlog je del širše strategije, zapisane v evropskem načrtu za premagovanje raka, katerega cilj je do leta 2040 zmanjšati delež kadilcev pod pet odstotkov. Statistični podatki namreč kažejo, da je kajenje še vedno eden glavnih vzrokov za rakava obolenja v Evropski uniji. Dodaten razlog za ukrepanje so po mnenju predlagateljev tudi novejši nikotinski izdelki. Elektronske cigarete in nikotinske vrečke s sadnimi okusi so zelo priljubljene pri mladih, kar po mnenju zdravstvene stroke prispeva k rasti zasvojenosti v tej populaciji. Višja obdavčitev je tako predstavljena kot orodje za zmanjšanje dostopnosti teh izdelkov.
Za Slovenijo bi takšna sprememba pomenila občutno podražitev. Trenutna slovenska trošarina na cigarete znaša najmanj 150 evrov za tisoč kosov, kar je pod predlaganim novim evropskim minimumom. Slovenija bi tako morala trošarino zvišati za najmanj 65 evrov na tisoč cigaret. To v praksi pomeni, da bi se trošarina na zavojček povišala za 1,3 evra, kar z vštetim davkom na dodano vrednost (DDV) prinese podražitev za vsaj 1,6 evra. Ker pa predlog upošteva tudi kupno moč, bi se končna cena lahko povišala primerljivo z napovedmi za Grčijo (približno dva evra) in Bolgarijo (približno 2,6 evra).
Predlog hkrati predvideva različno obravnavo novih izdelkov, kar je naletelo na kritike zdravstvenih organizacij. Medtem ko bi za klasične cigarete veljala visoka obdavčitev, bi bila ta za segrevane tobačne izdelke s 108 evri za tisoč enot več kot pol nižja. Tudi elektronske cigarete bi bile obdavčene drugače, in sicer glede na vsebnost nikotina. Po mnenju kritikov, med katerimi je tudi organizacija Smoke Free Partnership, takšna politika ustvarja vtis, da so novi izdelki manj škodljivi. Tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) zagovarja stališče, da bi morali biti vsi nikotinski izdelki enako visoko obdavčeni.
Tobačna industrija na drugi strani predstavlja svoje argumente in v predlogu vidi priložnost za uveljavitev politike zmanjševanja škode. Zagovarjajo »tveganju sorazmerno obdavčitev«, ki bi po njihovem mnenju kadilce spodbudila k prehodu na izdelke z manjšim tveganjem. To stališče so, kot navaja Euractiv, podprle tudi nekatere države članice; Italija, Grčija in Romunija so pozvale komisijo, naj alternativnih izdelkov ne obravnava enako kot klasičnih cigaret. Industrija pri tem opozarja, da bi enotno in visoko povišanje davkov lahko povečalo obseg črnega trga.
Predlog komisije je seveda šele začetek dolgotrajnega političnega usklajevanja, saj je za sprejetje potrebno soglasje vseh 27 držav članic. Da gre za obsežen regulatorni načrt, kaže tudi predlog o 1090-odstotnem dvigu trošarine za cigare in cigarilose. Pričakovati je torej obsežno razpravo med državami, ki podpirajo predlog v imenu javnega zdravja, in tistimi, ki izražajo pomisleke glede gospodarskih in socialnih posledic. Končna odločitev bo odvisna od iskanja kompromisa med cilji javnega zdravja, gospodarskimi interesi držav in stališči industrije.
Komentarji