Za cesto padla že vsa drevesa
Delavci na gradbišču tretje osi na Koroškem urejajo dostopne poti in platoje za oba viadukta.
Odpri galerijo
Hitra cesta bo dolino Jenine prečkala po viaduktu na višini 15 metrov. Na fotografiji pripravljalna dela za dostopno pot in platoje za pilote viadukta Jenina. FOTO: Dars
Po simbolični zasaditvi prve lopate za začetek gradnje tretje osi na Koroškem, o kateri smo poročali konec avgusta, se je zdelo, da se na gradbišču ne dogaja ničesar. A pripravljalna dela so v zadnjih dneh vendarle vidna tudi na terenu.
Na območju predvidene gradnje so posekali drevesa, delavci čistijo teren, urejajo dostopno pot in platoje za pilote viadukta Jenina na severni strani regionalne ceste Slovenj Gradec–Šmiklavž, na njeni južni strani pa v strmi brežini gradijo cesto proti zgornjima opornikoma viadukta Jenina in viadukta Visočnik v nadaljevanju.
Dela na sklopu F poleg gradnje viaduktov Jenina in Visočnik obsegajo gradnjo hitre ceste v dolžini 1,15 kilometra, priključne ceste in mostu Jenina. Na Darsu so pojasnili, da se začetek območja začne z globokim vkopom na severni strani predora Vodriž, ki sicer sodi v sklop E – Velunja.
»Cesta se v vkopu spušča z naklonom 5,12 odstotka in preide na viadukt Visočnik. Mimo istoimenske kmetije je cesta speljana v globokem vkopu. Pred priključkom Podgorje, ki sodi v naslednji sklop del, imenovan G – Podgorje, bo hitra cesta dolino Jenine na višini 15 metrov prečila prek viadukta Jenina,« so povedali na Darsu in dodali, da bo sklop Jenina omogočil dostop do mesta za izkop predora Vodriž s severne strani.
Ocenili so, da bo pri gradnji sklopa Jenina nastalo okoli 90.000 kubičnih metrov nevezljive zemljine in kamnine. »Vezljivo zemljino bomo trajno odložili na lokaciji viškov izkopnih materialov na območju Premogovnika Velenje, nevezljive zemljine in kamnine pa začasno na lokacijah na območju priključka Podgorje. Ko ga bomo zdrobili, ga bomo uporabili pri gradnji sklopa G – Podgorje. Zanj bomo potrebovali več kot 38.000 kubičnih metrov cementnega betona in 5100 ton armaturnega železa,« so povedali na Darsu.
Na severnem delu tretje razvojne osi so se gradbena dela na odseku ceste med Velenjem in Slovenj Gradcem začela lani v Gaberkah, na slopu D, na območju občine Šoštanj. Na tem odseku potekajo dela predvsem na nadvozu z oznako 4-3 in deviaciji 1-16. Z Darsa so poročali, da je prekladna konstrukcija nadvoza zabetonirana v celotni dolžini. »Trenutno izvajajo hidroizolacijo pod robnimi venci, montažo konzol za izvedbo robnih vencev, vezanje armature in betoniranje robnih vencev. Zaključna dela izvajajo tudi na krajnih opornikih. Hkrati izvajajo demontažo začasne podporne konstrukcije nadvoza. Na deviaciji 1-16, na območju do krožišča K11 na južni strani hitre ceste, izvajajo zaključna dela. Intenzivno izvajajo tudi dela na krožišču K11, ki že kaže jasne obrise. Na območju oporne konstrukcije 10-OK-14 ob deviaciji 1-16, severno od hitre ceste, izvajajo odkop čela pilotov, drenažo ter vgradnjo brizganega betona med piloti. Na zgornjem delu deviacije 1-16 izvajajo zadnje nasipne plasti visokega nasipa.«
Medtem ko dva odseka na severnem delu tretje osi že gradijo, je vlada pred nekaj dnevi sprejela predlog najustreznejše rešitve poteka ceste od Otiškega Vrha do meje z Avstrijo na Holmcu. Na odseku od Otiškega Vrha do Raven na Koroškem je cesta predvidena kot štiripasovnica, na odseku od Raven na Koroškem do Prevalj pa kot dvopasovnica. Od Prevalj do meje z Avstrijo bo država obnovila obstoječo cesto Poljana–Holmec.
Na območju predvidene gradnje so posekali drevesa, delavci čistijo teren, urejajo dostopno pot in platoje za pilote viadukta Jenina na severni strani regionalne ceste Slovenj Gradec–Šmiklavž, na njeni južni strani pa v strmi brežini gradijo cesto proti zgornjima opornikoma viadukta Jenina in viadukta Visočnik v nadaljevanju.
Dela na sklopu F poleg gradnje viaduktov Jenina in Visočnik obsegajo gradnjo hitre ceste v dolžini 1,15 kilometra, priključne ceste in mostu Jenina. Na Darsu so pojasnili, da se začetek območja začne z globokim vkopom na severni strani predora Vodriž, ki sicer sodi v sklop E – Velunja.
Medtem ko dva odseka na severnem delu tretje osi že gradijo, je vlada pred nekaj dnevi sprejela predlog najustreznejše rešitve poteka ceste od Otiškega Vrha do meje z Avstrijo na Holmcu. FOTO: Dars
»Cesta se v vkopu spušča z naklonom 5,12 odstotka in preide na viadukt Visočnik. Mimo istoimenske kmetije je cesta speljana v globokem vkopu. Pred priključkom Podgorje, ki sodi v naslednji sklop del, imenovan G – Podgorje, bo hitra cesta dolino Jenine na višini 15 metrov prečila prek viadukta Jenina,« so povedali na Darsu in dodali, da bo sklop Jenina omogočil dostop do mesta za izkop predora Vodriž s severne strani.
Vezljivo zemljino bodo odvažali v Velenje
Ocenili so, da bo pri gradnji sklopa Jenina nastalo okoli 90.000 kubičnih metrov nevezljive zemljine in kamnine. »Vezljivo zemljino bomo trajno odložili na lokaciji viškov izkopnih materialov na območju Premogovnika Velenje, nevezljive zemljine in kamnine pa začasno na lokacijah na območju priključka Podgorje. Ko ga bomo zdrobili, ga bomo uporabili pri gradnji sklopa G – Podgorje. Zanj bomo potrebovali več kot 38.000 kubičnih metrov cementnega betona in 5100 ton armaturnega železa,« so povedali na Darsu.
Na severnem delu tretje razvojne osi so se gradbena dela na odseku ceste med Velenjem in Slovenj Gradcem začela lani v Gaberkah, na slopu D, na območju občine Šoštanj. Na tem odseku potekajo dela predvsem na nadvozu z oznako 4-3 in deviaciji 1-16. Z Darsa so poročali, da je prekladna konstrukcija nadvoza zabetonirana v celotni dolžini. »Trenutno izvajajo hidroizolacijo pod robnimi venci, montažo konzol za izvedbo robnih vencev, vezanje armature in betoniranje robnih vencev. Zaključna dela izvajajo tudi na krajnih opornikih. Hkrati izvajajo demontažo začasne podporne konstrukcije nadvoza. Na deviaciji 1-16, na območju do krožišča K11 na južni strani hitre ceste, izvajajo zaključna dela. Intenzivno izvajajo tudi dela na krožišču K11, ki že kaže jasne obrise. Na območju oporne konstrukcije 10-OK-14 ob deviaciji 1-16, severno od hitre ceste, izvajajo odkop čela pilotov, drenažo ter vgradnjo brizganega betona med piloti. Na zgornjem delu deviacije 1-16 izvajajo zadnje nasipne plasti visokega nasipa.«
Gradbišče tretje osi v Gaberkah. FOTO: Dars
Medtem ko dva odseka na severnem delu tretje osi že gradijo, je vlada pred nekaj dnevi sprejela predlog najustreznejše rešitve poteka ceste od Otiškega Vrha do meje z Avstrijo na Holmcu. Na odseku od Otiškega Vrha do Raven na Koroškem je cesta predvidena kot štiripasovnica, na odseku od Raven na Koroškem do Prevalj pa kot dvopasovnica. Od Prevalj do meje z Avstrijo bo država obnovila obstoječo cesto Poljana–Holmec.
