Za varnejše poletje: Plovke na morju, opozorila pred nevihtami in valečimi se skalami

Varovalne označbe na morju naj bi preprečila nevarna srečanja med kopalci in plovili, zaradi katerih so se v preteklosti dogajale tudi tragične nesreče.
Fotografija: Označbe na morju pred naravnim kopališčem (Debeli rtič) urejata in nadzirata Robert Škrokov in Jure Tončič z URSP. FOTO: Boris Šuligoj/Delo
Odpri galerijo
Označbe na morju pred naravnim kopališčem (Debeli rtič) urejata in nadzirata Robert Škrokov in Jure Tončič z URSP. FOTO: Boris Šuligoj/Delo

Strunjan – Uslužbenci Uprave RS za pomorstvo z nekaj zamude, kopalna sezona se je uradno namreč začela že 1. junija, postavljajo varovalne označbe na morju, s katerimi želijo preprečiti nevarna srečanja med kopalci in plovili, zaradi katerih so se v preteklosti dogajale tudi tragične nesreče.

Pred naravnimi kopališči, ki nimajo upravljavcev, so uslužbenci uprave za pomorstvo pred dvema letoma prvič postavili plovke, ki označujejo 150-metrski pas morja, namenjen zgolj kopalcem in v katerega plovila ne smejo. Ta se lahko obali približajo le do 200 metrov, bliže jih lahko pripeljejo samo na vesla, znotraj označenega 150-metrskega akvatorija prav tako ne smejo sidrati. Izjeme so posebej označeni koridorji, kjer se plovila lahko pripeljejo do plitvine ali pomola in kjer je prepovedano kopanje.

Rumene in oranžne plovke hkrati opozarjajo plavalce, da ne smejo plavati dlje kot 150 metrov od obale. »V preteklem letu smo oglobili voditelja čolna in plavalca, ki sta kršila predpise. Za plavalce je kazen 400 evrov, za voditelje čolnov pa od 400 do 2100 evrov,« je povedal direktor uprave za pomorstvo Jadran Klinec.


 

Boje niso za privezovanje


»Plovke postavljamo na morju pred Debelim rtičem, pred Valdoltro, na območju med Žusterno in Izolo, pri izolskem Svetilniku, od Simonovega zaliva do rta Ronek, od rta Strunjan do zdravilišča Krka, med Pacugom in Fieso, med Fieso in piransko Punto, med jadralnim klubom Pirat in do skladišč soli in pred rtom Seča,« je naštel Klinec. Med plovkami je po 100 metrov razdalje, na oranžnih bojah bodo opozorilne tablice s piktogramom, ki prepoveduje plutje in sidranje čolnom. Te boje niso namenjene privezovanju plovil, je opozoril Klinec in dodal, da so izjemo naredili le pri Belih skalah, kjer so na enem delu dovolili plovilom, da se sidrajo bliže obali, ker so tako zahtevali v izolski občinski upravi, ker da je plutje Izolanov s čolni do Belih skal del tradicije, ki naj bi jo spoštovali. A v plitvino morajo čolne pripeljati z vesli. Kot je dejal Klinec, na območju krajinskih parkov plovk niso postavljali, ker morajo morjeplovci upoštevati boje, ki označujejo parke na morju.
 

Kako preprečiti nesreče zaradi skal


Manj znana nevarnost na naravnih kopališčih so skale, ki se krušijo s peščenih klifov, pod katerimi poleti številni kopalci poiščejo svoj prostor na morju in niti pomislijo ne, da pri tem tvegajo. Skala, ki je priletela s pobočja, je pred leti kopalki v Fiesi zmečkala vse prste na eni nogi in oškodovanka je po več letih pravdanja od države iztožila 65.000 evrov odškodnine. Na nevarnost padajočega kamenja kopalce ponekod opozarjajo table, a na številnih med kopalci priljubljenih delih obale jih še vedno ni.

Na teh območjih naravnih kopališč ob morju označevalne boje varujejo kopalce pred plovili.
Na teh območjih naravnih kopališč ob morju označevalne boje varujejo kopalce pred plovili.


V Krajinskem parku Strunjan so skupaj z oddelkom za geologijo naravoslovnotehniške fakultete in podjetjem EHO projekt proučili območje Mesečevega zaliva, kjer ima pobočje do 70 stopinj naklona in se iz morja dvigujejo najvišje prepadne flišne stene na Jadranu, visoke tudi do 80 metrov, hkrati pa je del med Izolo in Strunjanom tudi najdaljši odsek neokrnjene narave na celotni 130-kilometrski obalni črti Tržaškega zaliva. V študiji so popisali najnevarnejše predele, kjer se skale najpogosteje krušijo in so najbolj nevarne za mimoidoče ali za kopalce. Izdali so informacijsko brošuro, ki pojasnjuje, kako so nastale stene iz fliša in kakšna nevarnost grozi ljudem, pa tudi, kako se izogniti najnevarnejšim predelom. EHO projekt je pripravil nekaj predlogov idejnih zasnov zaščitnih ukrepov, ki vključujejo skrite zaščitne mreže in manjše pregrade, ki bi ustavljale padajoče kamenje.


 

Prilagoditi se bodo morali ljudje


Toda naravovarstvena nadzornica iz Krajinskega parka Strunjan Samanta Makovec je opozorila, da zaščitne ograje v krajinskem parku verjetno ne pridejo v poštev, saj so prav padajoče skale na območju Mesečevega zaliva ustvarile izjemen biološki habitat v plitvem morju in so tako torej ena največjih znamenitosti krajinskega parka. Zato se bodo ljudje morali prilagoditi parku in ne obratno. Na tem območju je sicer že zdaj veliko opozorilnih tabel, vendar jih očitno mnogi spregledajo ali ne upoštevajo. V številnih drugih predelih zunaj krajinskih parkov pa bi bilo mogoče z določenimi ukrepi vsaj zmanjšati nevarnost zaradi krušenja flišnih sten.

Tako so položili označevalne plovke pred plažo Mladinskega zdravilišča RKS Debeli rtič.
Tako so položili označevalne plovke pred plažo Mladinskega zdravilišča RKS Debeli rtič.

Komentarji: