Za višje plače, a ne v breme starejših
Domovi za starejše: Brez dodatnih sredstev bodo morali podražiti oskrbnine
Odpri galerijo
V domovih za starejše nasprotujejo temu, da bi vlada breme višjih plač prevalila na starejše in njihove svojce. Foto Oste Bakal
Ljubljana – »Zaposleni v domovih za starejše si zaslužijo boljše plačilo, saj opravljajo zahtevno in odgovorno delo, vendar nasprotujemo temu, da bi vlada breme višjih plač prevalila na starejše in njihove svojce, in to že drugo leto zapored,« opozarja sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjak.
V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS) se pridružujejo pozivu Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije odgovornim, da za napovedana povišanja plač zagotovijo potrebna dodatna sredstva. Poudarjajo, da se domovi za starejše brez dodatnih sredstev ne bodo mogli izogniti povišanju cen oskrbnin, sploh ob upoštevanju dejstva, da vlada še ni pokrila niti dvigov plač, ki so bili s sindikati dogovorjeni lansko leto.
V SSZS pa so tudi začudeni, da so bili v tokratnih pogajanjih znova zapostavljeni najslabše plačani delavci v domovih za starejše, predvsem kuharji, strežnice, bolničarji in vzdrževalci. Kuharji bodo tako dobili le malenkostna povišanja. "Gre za kadre, ki odhajajo iz domov za starejše, saj jim lahko v gospodarstvu ponudijo veliko boljše plačilo. Kadrovske težave pri teh poklicih so zato v nekaterih domovih že komaj obvladljive, saj mnogokrat na razpisana delovna mesta praktično ni več prijavljenih kandidatov,« pravi Bizjak.
Kot pravi Bizjak, se domovi brez zagotovitve dodatnih sredstev ne bodo mogli izogniti podražitvam oskrbnin, saj se ob višjih stroških za plače soočajo tudi z rastjo cen energije in hrane. Zaradi lanskega dviga plač se je masa plač zdravstvenega kadra v domovih za starejše povečala za 8 do 10 odstotkov, vlada pa kljub večkratnim pozivom ni uskladila cen zdravstvenih storitev s povečanimi stroški dela. Zato je približno 50 domov že vložilo tožbe proti Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Že pred dvema mesecema so v SSZS v statističnem poročilu za lani opozorili, da je z izgubo lani poslovalo 21 od skupaj 100 izvajalcev, vključenih v javno mrežo. Med izgubarji je 13 javnih zavodov in 8 koncesionarjev, kar pomeni, da se je lani v mreži izvajalcev, v kateri je 59 javnih zavodov in 41 koncesionarjev, v primerjavi s predlani ta delež več kot podvojil.
V SSZS so že večkrat opozorili, da so vzrok za finančne težave domov prenizka plačila ZZZS za opravljene zdravstvene storitve. Povprečna cena zdravstvene nege se je namreč od leta 2009 znižala za 5,7 odstotka, stroški dela, ki predstavljajo večino odhodkov izvajalcev, pa naraščajo zaradi dviga plač, sprostitve napredovanj in ukinitve varčevalnih ukrepov.
Konec lanskega leta je bilo v domovih za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodih 20.666 stanovalcev, za katere je skrbelo 11.875 delavcev. S prenizkimi plačili ZZZS za zdravstvene storitve država čedalje večji delež stroškov oskrbe prelaga na starostnike in njihove svojce, saj se delež oskrbnin v prihodkih domov povečuje: še leta 2011 so oskrbnine predstavljale 57,6 odstotka prihodkov na dan, lani pa je bil ta delež že 61,3 odstotka.
Tudi poročilo OECD nakazuje podobno. Če lahko starostniki v državah, kot sta Nizozemska in Švedska, pričakujejo, da jim bodo javna sredstva pokrila več kot 80 odstotkov vseh stroškov institucionalne oskrbe, se Slovenija z malo več kot 30 odstotki uvršča na dno lestvice pokritosti stroškov institucionalne oskrbe z javnimi sredstvi – slabše se odrežeta samo še Hrvaška in Kalifornija, opozarjajo v SSZS.
V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS) se pridružujejo pozivu Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije odgovornim, da za napovedana povišanja plač zagotovijo potrebna dodatna sredstva. Poudarjajo, da se domovi za starejše brez dodatnih sredstev ne bodo mogli izogniti povišanju cen oskrbnin, sploh ob upoštevanju dejstva, da vlada še ni pokrila niti dvigov plač, ki so bili s sindikati dogovorjeni lansko leto.
Najslabše plačani odhajajo iz domov
V SSZS pa so tudi začudeni, da so bili v tokratnih pogajanjih znova zapostavljeni najslabše plačani delavci v domovih za starejše, predvsem kuharji, strežnice, bolničarji in vzdrževalci. Kuharji bodo tako dobili le malenkostna povišanja. "Gre za kadre, ki odhajajo iz domov za starejše, saj jim lahko v gospodarstvu ponudijo veliko boljše plačilo. Kadrovske težave pri teh poklicih so zato v nekaterih domovih že komaj obvladljive, saj mnogokrat na razpisana delovna mesta praktično ni več prijavljenih kandidatov,« pravi Bizjak.
Približno 50 domov je vložilo tožbe proti ZZZS
Kot pravi Bizjak, se domovi brez zagotovitve dodatnih sredstev ne bodo mogli izogniti podražitvam oskrbnin, saj se ob višjih stroških za plače soočajo tudi z rastjo cen energije in hrane. Zaradi lanskega dviga plač se je masa plač zdravstvenega kadra v domovih za starejše povečala za 8 do 10 odstotkov, vlada pa kljub večkratnim pozivom ni uskladila cen zdravstvenih storitev s povečanimi stroški dela. Zato je približno 50 domov že vložilo tožbe proti Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Delež izgubarjev se je podvojil
Že pred dvema mesecema so v SSZS v statističnem poročilu za lani opozorili, da je z izgubo lani poslovalo 21 od skupaj 100 izvajalcev, vključenih v javno mrežo. Med izgubarji je 13 javnih zavodov in 8 koncesionarjev, kar pomeni, da se je lani v mreži izvajalcev, v kateri je 59 javnih zavodov in 41 koncesionarjev, v primerjavi s predlani ta delež več kot podvojil.
V SSZS so že večkrat opozorili, da so vzrok za finančne težave domov prenizka plačila ZZZS za opravljene zdravstvene storitve. Povprečna cena zdravstvene nege se je namreč od leta 2009 znižala za 5,7 odstotka, stroški dela, ki predstavljajo večino odhodkov izvajalcev, pa naraščajo zaradi dviga plač, sprostitve napredovanj in ukinitve varčevalnih ukrepov.
V prihodkih domov vse večji delež oskrbnin
Konec lanskega leta je bilo v domovih za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodih 20.666 stanovalcev, za katere je skrbelo 11.875 delavcev. S prenizkimi plačili ZZZS za zdravstvene storitve država čedalje večji delež stroškov oskrbe prelaga na starostnike in njihove svojce, saj se delež oskrbnin v prihodkih domov povečuje: še leta 2011 so oskrbnine predstavljale 57,6 odstotka prihodkov na dan, lani pa je bil ta delež že 61,3 odstotka.
Na dnu po pokritosti z javnimi sredstvi
Tudi poročilo OECD nakazuje podobno. Če lahko starostniki v državah, kot sta Nizozemska in Švedska, pričakujejo, da jim bodo javna sredstva pokrila več kot 80 odstotkov vseh stroškov institucionalne oskrbe, se Slovenija z malo več kot 30 odstotki uvršča na dno lestvice pokritosti stroškov institucionalne oskrbe z javnimi sredstvi – slabše se odrežeta samo še Hrvaška in Kalifornija, opozarjajo v SSZS.
