Zadnji šolski dan kot začetek priprav za prvega

Zaključuje se eno najnapornejših šolskih let, napotke za novo bodo ravnatelji dobili v nekaj tednih.
Fotografija: Zadnjega šolskega dne se verjetno prav tako, če ne morda še bolj, tokrat veselijo učitelji in ravnatelji. (Fotografija je simbolična.) FOTO: Leon Vidic/Delo
Odpri galerijo
Zadnjega šolskega dne se verjetno prav tako, če ne morda še bolj, tokrat veselijo učitelji in ravnatelji. (Fotografija je simbolična.) FOTO: Leon Vidic/Delo

Ljubljana – Učenci bodo danes zadnjič v tem šolskem letu prišli v šole, ministrstvo za izobraževanje pa že nekaj časa pripravlja več različnih modelov, kako izpeljati novo šolsko leto. Ministrica Simona Kustec je v intervjuju, ki ga bomo v celoti objavili v petek, dejala, da se bodo šole med počitnicami na modele pripravile, konec avgusta pa se bodo odločili, katerega bodo glede na epidemiološko sliko uporabili 1. septembra. Največja težava so še vedno šolski prevozi in bivanje v dijaških domovih. Ravnatelji opozarjajo, da priporočil NIJZ ne morejo upoštevati.

»Šole bodo seznanjene z vsemi modeli. Zato da se bodo, ko bodo dobili sporočilo, po katerem modelu bomo 1. septembra organizirali izobraževanje, znale ustrezno pripraviti,« pravi ministrica za izobraževanje Simona Kustec. FOTO: Leon Vidic/Delo
»Šole bodo seznanjene z vsemi modeli. Zato da se bodo, ko bodo dobili sporočilo, po katerem modelu bomo 1. septembra organizirali izobraževanje, znale ustrezno pripraviti,« pravi ministrica za izobraževanje Simona Kustec. FOTO: Leon Vidic/Delo


Vsi si želijo, da bi lahko uporabili model, kakršen je veljal pred epidemijo, čeprav večina dvomi, da bo tako. Naslednja možnost je, da bi se v šole vrnili vsi učenci in dijaki, a da bi upoštevali vsa priporočila NIJZ, ali da bi se vrnili le nekateri, kot je bilo v veljavi od 18. maja do 1. junija, pri čemer bi se lahko tudi izmenjevali, ali pa da se v šolo ne bi vrnil nihče. Da bi se torej učenci in dijaki od 1. septembra izobraževali na daljavo. Ministrica Simona Kustec je dejala, da bodo šolam vse možne modele poslali predvidoma na začetku julija: »Šole se morajo nanje pripraviti. Zato da se bodo, ko bodo dobili sporočilo, po katerem modelu bomo 1. septembra organizirali izobraževanje, znale ustrezno pripraviti.«
 

Kateri model je najprimernejši?


Predsednica Društva ravnateljev srednjih šol Nives Počkar je dejala, da se bodo danes spet sestali in pogovarjali o tem, kateri model je najprimernejši: »Za srednje šole je absolutno nemogoče, da bi ravnali po priporočilih NIJZ, da bi torej bilo v razredih največ 15 dijakov. To je nemogoče. Prav tako so še vedno zelo velika težava prevozi, kako torej dijake sploh spraviti do nas in seveda, kako organizirati dijaške domove, saj je nemogoče, da bi bil po en dijak v sobi. Za nas so torej sprejemljivi modeli, ali da se vsi vrnejo, ali da polovica dijakov pride v šolo, polovica jih ostane doma, ali da v šoli ni nihče. Smo pa že zahtevali, da se vsaj 1. septembra v šolo vrnejo vsi, da jih vidimo po počitnicah.«

»Dejstvo je, da ni šole v Sloveniji, ki bi lahko upoštevala priporočila. Če upoštevamo priporočila, so šole lahko zaprte.« je jasen predsednik združenja ravnateljev osnovnih šol Gregor Pečan. FOTO: Uroš Hočevar/Kolektiffimages
»Dejstvo je, da ni šole v Sloveniji, ki bi lahko upoštevala priporočila. Če upoštevamo priporočila, so šole lahko zaprte.« je jasen predsednik združenja ravnateljev osnovnih šol Gregor Pečan. FOTO: Uroš Hočevar/Kolektiffimages

 

Dobro delo


O srednjih šolah je ministrica dejala, da že zdaj, ko smo zelo sprostili ukrepe, zaradi upoštevanja priporočil o prevozih, ki so precej zmanjšala število potnikov v avtobusih, in glede dijaških domov, izobraževanja v šolah niso mogli aktivirati: »Poiskati bomo morali način, veliko vlogo pa bo odigrala epidemiološka ocena in ukrepi.«

Da bodo počitnice zelo delovne, razlaga tudi predsednik združenja ravnateljev osnovnih šol Gregor Pečan. Pravi, da se priprave na novo šolsko leto še niso začele, saj pristojne čaka še veliko dogovarjanj: »Trenutno morajo za vse veljati enaki pogoji, čeprav so ti zelo različni. Šole imajo različne pogoje dela, tudi epidemiološki položaj je po občinah različen. Zakaj bi, recimo, v občini, ki nima niti enega primera okuženega, morale biti šole zaprte? Velike šole bi na drugi strani, denimo, potrebovale več kamer in računalnikov za delo na daljavo, manjših šol, ki lahko zagotavljajo primerno razdaljo in ločijo razrede, pa morda sploh ne bi bilo treba zapirati. O vsem tem se še pogovarjamo.«

»Za nas so torej sprejemljivi modeli, ali da se vsi vrnejo, ali da polovica dijakov pride v šolo, polovica jih ostane doma, ali da v šoli ni nihče. Smo pa že zahtevali, da se vsaj 1. septembra v šolo vrnejo vsi, da jih vidimo po počitnicah,« p
»Za nas so torej sprejemljivi modeli, ali da se vsi vrnejo, ali da polovica dijakov pride v šolo, polovica jih ostane doma, ali da v šoli ni nihče. Smo pa že zahtevali, da se vsaj 1. septembra v šolo vrnejo vsi, da jih vidimo po počitnicah,« p

 

Velika odgovornost


Pečan je bil od začetka zelo kritičen do priporočil, ki jih je izdal NIJZ. Ministrica je v pogovoru za Delo dejala, da gre v tem primeru za vprašanje avtonomije v šolstvu: »Prepričana sem, da ravnatelji in učitelji skrbijo, da v sedanjih možnostih prenašajo najboljše možne oblike novega znanja in da zagotavljajo varno okolje v smislu preprečevanja virusne okužbe.« Dodala je, da se je prav pri zadnjih primerih, ko so morali zaradi okužb zapirati posamezne oddelke, pokazalo, da so se v šolah dobro pripravili.
Pečan pa vztraja, da bi morala biti priporočila življenjska: »Brezsramno so odgovornost upoštevanja priporočil, ki so po sklepu vlade zavezujoča, prevalili na nas. Kdo bo odgovarjal, ko bo zaradi okužbe učenca morda nekomu umrla babica? Dejstvo pa je, da ni šole v Sloveniji, ki bi lahko upoštevala priporočila. Če upoštevamo priporočila, so šole lahko zaprte.«

Komentarji: