Zakon o dolgotrajni oskrbi pred drugim korakom

Koalicija je prepričana, da bo sistemsko uredila področje, opozicija in civilna družba opozarjata na pomanjkljivosti.
Fotografija: Poleg pripomb na vsebino predloga se vrstijo tudi kritike na način sprejemanja zakona o dolgotrajni oskrbi. FOTO: Leon Vidic/Delo
Odpri galerijo
Poleg pripomb na vsebino predloga se vrstijo tudi kritike na način sprejemanja zakona o dolgotrajni oskrbi. FOTO: Leon Vidic/Delo

Poslanci bodo danes na izredni seji drugič obravnavali predlog zakona o dolgotrajni oskrbi. Čeprav vlada soglasje, da je skrajni čas za sistemsko ureditev tega področja, so različna mnenja, ali bo zakon v tej obliki ustrezno naslovil vse potrebe in omogočil dostojno življenje ljudem, ki potrebujejo pomoč. Poleg pripomb na vsebino predloga se vrstijo tudi kritike načina sprejemanja zakona, od tega, da hitijo z obravnavo na izredni seji, do dogajanja na sobotnem odboru za zdravstvo, kjer so amandmaje sprejemali ob obstrukciji opozicije zaradi kršitve poslovnika državnega zbora.

Kdo bo upravičen do dolgotrajne oskrbe?

Do dolgotrajne oskrbe bo pod enakimi pogoji in merili upravičena oseba, ki je stara najmanj 18 let in je zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju odvisna od pomoči drugih ljudi pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil.

Zakaj potrebujemo zakon o dolgotrajni oskrbi?

Področje ni enotno in sistemsko urejeno, trenutno so pravice razdrobljene v številnih predpisih. Zakon naj bi prinesel poenotenje podlag, definiranje vsebine, obseg pravic ter nabor storitev, predvsem pa celovit, univerzalno dostopen sistem, ki bi bil upravičencem enako na razpolago ne glede na to, v katerem delu države živijo in kakšen je njihov ­materialni položaj.

Kako je predviden način opravljanja dolgotrajne oskrbe?

Predvideni sta enotni vstopna točka in ocenjevalna lestvica, po kateri upravičenca glede na to, koliko je sposoben skrbeti zase, razvrstijo v pet kategorij. Dolgotrajno oskrbo bodo opravljali v štirih oblikah – formalno na domu, formalno v instituciji, kot denarni prejemek, tisti, ki bodo v 4. in 5. kategoriji, pa bodo lahko uveljavljali način oskrbovalca družinskega člana. Ta bo s tem upravičen do nadomestila v višini 1,2-kratnika minimalne plače. V zakonu so poleg storitev osnovnih in podpornih dnevnih opravil predlagane še zdravstvena nega ter storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter e-oskrbe.

Kako naj bi uredili ­institucionalno varstvo?

Predvidene so tri vrste domov: bivalne enote z največ 48 posteljami, pri katerih bi zdravstveno nego zagotavljala patronažna služba, oskrbni domovi z do 150 posteljami na eni lokaciji, kjer storitve zdravstvene nege in rehabilitacije zagotavlja izvajalec, in negovalni domovi, ki lahko sprejmejo več kot 150 ljudi in v katerih bi bilo najmanj 80 odstotkov posteljnih zmogljivosti namenjenih četrti in peti kategoriji upravičencev. Uporabnik bo moral še naprej sam kriti stroške prehrane in bivanja.

dolgotrajna oskrba
dolgotrajna oskrba

Kdaj naj bi zakon začeli izvajati?

V institucionalnem varstvu in za oskrbovalce družinskega člana januarja 2023, na domu in v obliki denarnega prejemka 1. julija 2024.

Kakšni so predvideni finančni viri?

V blagajno za dolgotrajno oskrbo naj bi se preneslo 3,8 odstotka prihodkov, zbranih iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, nekaj več kot odstotek sredstev, zbranih v pokojninski blagajni, prispevek iz demografskega sklada, ki še ni ustanovljen, računajo še na denar iz različnih evropskih skladov, manjkajoče finance naj bi pokril denarni proračun najmanj do leta 2025. Šele za leto 2024 je načrtovano sprejetje zakona o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, s katerim bi bil vzpostavljen temelj za novo obvezno socialno zavarovanje in dolgoročno finančno vzdržnost sistema. Prav dejstvo, da doslej nobeni vladi ni uspelo priti do družbenega konsenza, kdo in koliko naj prispeva v to blagajno, je glavni razlog, da noben predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki so bili pripravljeni v zadnjem desetletju in pol, ni prišel niti do parlamentarne obravnave.

Kdo podpira in kdo ­nasprotuje predlogu?

Podpirajo ga koalicijske stranke in državni svet, nasprotuje pa levosredinski pol opozicije. Pomisleke so izrazile tudi organizacije, združenja, skupnosti, društva, sveti, ki so vpeti v to področje, zadržke Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

Kaj so glavne pripombe ­kritikov predloga?

Najpogostejša in glavna kritika, na katero opozarjajo tako rekoč vsi, ki so podali stališče o zakonu, je, da je brez uvedbe zavarovanja in novega sistemskega vira financiranja »prazna lupina«, saj ni zagotovljene dolgoročne vzdržnosti. Predlogu so očitali nedodelanost, nejasnost, nerazumljivost, nekatere rešitve naj bi bile celo ustavno sporne, uporabnikom naj ne bi prinašal boljših in dostopnejših storitev. Preveč je prepuščeno raznim pravilnikom, premalo pozornosti je posvečeno že zdaj perečemu kadrovskemu primanjkljaju. Ekonomsko-socialni svet ni imel besede pri nastanku.

Preberite še:

Komentarji: