Zakon o zdravstveni dejavnosti onemogoča delovanje inštitutu za srce
Hrvaški zdravnik bo morda zdravil otroke konec naslednjega tedna, španski in ameriški pa ne.
Odpri galerijo
Nacionalni inštitut za bolezni otroškega srce ne more delovati, ker nima zapsolenih zdravnikov, prostorv in ne opreme. Foto Leon Vidic/delo
Ameriški kardiolog se jutri vrne v Ameriko, ne da bi zdravil slovenske otroke. Namesto njega bosta prišla dva nova zdravnika, kardiolog iz ZDA in španski kirurg. Tudi ta dva ne bosta mogla zdraviti ali operirati otrok v UKC, saj prihajata prek NIOSB, ki še nima dovoljenja za opravljanje dejavnosti. Hrvaški kardiolog, ki je prišel v UKC na povabilo UKC iz Mostarja, pa čaka na dovoljenje za delo ministrstva za zdravje.
Neuradno smo izvedeli, da je kardiolog iz Mostarja sicer hrvaški državljan (torej državljan članice EU), a je pridobil izobrazbo v Sarajevu, torej zunaj EU. Zaradi tega ne more biti obravnavan v Sloveniji kot zdravnik EU, pač pa kot zdravnik iz tretje države. Predvidoma v sredo, 18. julija, bo v uradnem listu objavljen zakon o zdravniški službi. Veljati naj bi pričel v četrtek, 19. julija. Takrat bo šele lahko predlagala ministrica za zdravje vpis vseh treh tujih zdravnikov v register pri zdravniški zbornici. Če bi zdravniška zbornica v istem dnevu opravila vpis, bi lahko prilčeli zdraviti otroke v petek, 20. julija. A zdraviti bo lahko začel samo hrvaški zdravnik, ki ga je povabil v Slovenijo UKC.
Kirurg iz Španije in ameriški kardiolog, ki po besedah prof. dr. Igorja Gregoriča prihajata na povabilo Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB), ne bosta mogla zdraviti ali operirati. Ne samo zato, ker bosta že dva dni za tem odšla domov (v Slovenijo prihajata samo za teden dni), pač pa predvsem zato, ker NIOSB nima dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti. Dovoljenje mora od ministrstva za zdravje pridobiti vsaka ustanova pred pričetkom opravljanja dejavnosti, torej zdravljenja ljudi. Ministrstvo za zdravje pa dovoljenja inštitutu ne more izdati, ker NIOSB nima zaposlenih zdravnikov. Prenovljeni zakon o zdravstveni dejavnosti iz septembra 2017 namreč določa, da potrebuje vsaka ustanova odgovornega nosilca za posamezno vrsto zdravstvene dejavnosti, ki jo opravlja. Odgovorni nosilec mora biti v ustanovi zaposlen za polni delovni čas ali za krajši delovni čas sorazmerno glede na predvideni obseg izvajanja posamezne posamezne vrste zdravstvene dejavnosti. Imeti mora tudi ustrezne delovne izkušnje, v to pa se šteje (za bolnišnice) najmanj pet let delovnih izkušenj. Ustanova mora imeti tudi prostor za opravljanje zdravstvene dejavnosti in opremo. NIOSB nima ne odgovornih nosilcev ne prostora in opreme, zato je logično, da ne more skleniti podjemne pogodbe o delu s tujima zdravnikoma. Najbrž bosta plačana tako kot prvi ameriški zdravnik, vsak s 23.000 evri za teden dni.
»V svetu poznajo vse oblike dela: redno zaposlene zdravnike in zdravnike po pogodbah. Ta vlada ves čas mandata ni delala drugega, kot da je fanatično prepovedovala podjemne pogodbe in zasebno delo. Pričakovati, da bodo tuji zdravniki, ki bodo prišli k nam, javni uslužbenci, je utopično. Da bi kirurgi, ki delajo pol leta v New Yorku, pol leta v Los Angelesu, prišli v Slovenijo v službo, je nemogoče. Tudi evropski zdravstveni trg ima svoje zakonitosti. Ni realno, če slovenski politiki mislijo, da bodo s svojimi zakoni vse to preobrnili," meni Bojan Popovič, pravnik Fidesa.
Hrvaški zdravnik pridobil izobrazbo v Sarajevu
Neuradno smo izvedeli, da je kardiolog iz Mostarja sicer hrvaški državljan (torej državljan članice EU), a je pridobil izobrazbo v Sarajevu, torej zunaj EU. Zaradi tega ne more biti obravnavan v Sloveniji kot zdravnik EU, pač pa kot zdravnik iz tretje države. Predvidoma v sredo, 18. julija, bo v uradnem listu objavljen zakon o zdravniški službi. Veljati naj bi pričel v četrtek, 19. julija. Takrat bo šele lahko predlagala ministrica za zdravje vpis vseh treh tujih zdravnikov v register pri zdravniški zbornici. Če bi zdravniška zbornica v istem dnevu opravila vpis, bi lahko prilčeli zdraviti otroke v petek, 20. julija. A zdraviti bo lahko začel samo hrvaški zdravnik, ki ga je povabil v Slovenijo UKC.
NIOSB brez zaposlenih, prostorov in opreme
Kirurg iz Španije in ameriški kardiolog, ki po besedah prof. dr. Igorja Gregoriča prihajata na povabilo Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB), ne bosta mogla zdraviti ali operirati. Ne samo zato, ker bosta že dva dni za tem odšla domov (v Slovenijo prihajata samo za teden dni), pač pa predvsem zato, ker NIOSB nima dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti. Dovoljenje mora od ministrstva za zdravje pridobiti vsaka ustanova pred pričetkom opravljanja dejavnosti, torej zdravljenja ljudi. Ministrstvo za zdravje pa dovoljenja inštitutu ne more izdati, ker NIOSB nima zaposlenih zdravnikov. Prenovljeni zakon o zdravstveni dejavnosti iz septembra 2017 namreč določa, da potrebuje vsaka ustanova odgovornega nosilca za posamezno vrsto zdravstvene dejavnosti, ki jo opravlja. Odgovorni nosilec mora biti v ustanovi zaposlen za polni delovni čas ali za krajši delovni čas sorazmerno glede na predvideni obseg izvajanja posamezne posamezne vrste zdravstvene dejavnosti. Imeti mora tudi ustrezne delovne izkušnje, v to pa se šteje (za bolnišnice) najmanj pet let delovnih izkušenj. Ustanova mora imeti tudi prostor za opravljanje zdravstvene dejavnosti in opremo. NIOSB nima ne odgovornih nosilcev ne prostora in opreme, zato je logično, da ne more skleniti podjemne pogodbe o delu s tujima zdravnikoma. Najbrž bosta plačana tako kot prvi ameriški zdravnik, vsak s 23.000 evri za teden dni.
Pol leta v New Yorku, pol leta v Los Angelesu
»V svetu poznajo vse oblike dela: redno zaposlene zdravnike in zdravnike po pogodbah. Ta vlada ves čas mandata ni delala drugega, kot da je fanatično prepovedovala podjemne pogodbe in zasebno delo. Pričakovati, da bodo tuji zdravniki, ki bodo prišli k nam, javni uslužbenci, je utopično. Da bi kirurgi, ki delajo pol leta v New Yorku, pol leta v Los Angelesu, prišli v Slovenijo v službo, je nemogoče. Tudi evropski zdravstveni trg ima svoje zakonitosti. Ni realno, če slovenski politiki mislijo, da bodo s svojimi zakoni vse to preobrnili," meni Bojan Popovič, pravnik Fidesa.
