Preden je ljubljanski sodnik Zvjezdan Radonjić leta 2020 zaradi suspenza dokončno slekel črno togo, je tako strokovno kot tudi laično javnost presenetil s kar nekaj (pretresljivimi) izjavami. Letele so predvsem na pravosodje, s tem pa si je na strani onih, ki ponavljajo skovanko krivosodje, pridobil precej naklonjenosti.

A ga je (tudi) predolg jezik spravil celo v kazenski pregon, saj sta mu vrhovna državna tožilka Blanka Žgajnar in takrat okrožna, zdaj pa višja sodnica Andreja Sedej Grčar očitali kazniva dejanja obrekovanja in razžalitve. Celjsko okrožno sodišče je oktobra lani temu pritrdilo in ga obsodilo na 9000 evrov denarne kazni.

Radonjić je namreč po tem, ko je Milka Novića kot obtoženega za umor Janka Jamnika oprostil, trdil, kot piše v obtožnici, nekaj neresničnega, kar bi lahko škodovalo časti in dobremu imenu tako tožilke kot sodnice, čeprav je vedel, da to, kar je trdil, ni res.

Dejal je, »da se je pri njem večkrat, najmanj enkrat na teden, oglasila 'neka sodnica' (Andreja Sedej Grčar, op. p.), ki jo je zanimalo, ali bo Novića oprostil ali ne«. Ter da je bila ta sodnica v navezavi s tožilko v tem primeru Blanko Žgajnar. Med drugim je o Sedej Grčarjevi leta 2019, ko je kandidirala za višjo sodnico, sodnemu svetu samoiniciativno pisal in jo označil za nesposobno.

Da je imel nenavaden način vodenja obravnave, kaže tudi to, da je na naroku zoper Novića tožilki Žgajnarjevi navrgel, da je nesramna, da opleta z jezikom, in jo celo poslal iz sodne dvorane.

Zvjezdana Radonjića so na današnjo obravnavo prisilno privedli. Foto Mojca Marot

A je višje sodišče, ko se je poglobilo v pritožbi tako Radonjića kot njegovega zagovornika Francija Matoza, prvostopenjsko sodbo razveljavilo zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Radonjića, ki se je z zdravniškimi opravičili in izgovori na zdravstveno stanje večkrat izognil naroku, so na podlagi odredbe oktobra lani v hram pravice privedli policisti.

Senat je namreč ocenil, da se sojenju izmika. A je bil ta manever po mnenju višjih sodnikov napaka, saj je bil senat seznanjen z mnenjem psihiatrične stroke (sicer iz drugega postopka, ki proti Radonjiću poteka na mariborskem sodišču), da obtoženi v tistem obdobju ni bil sposoben spremljati sojenja.

Sodišče je tako nadaljevalo postopek, čeprav niso bili izpolnjeni pogoji. Razveljavitev sama vsekakor ne pomeni, da nekdanji sodnik ni prestopil meje zakonitosti, a se bo, kot kaže, vsaj delu očitkov tožilstva izognil, saj so že zastarali.

Bo pa v prihodnje, če obtožni predlog postane pravnomočen, Radonjić spet sedel na zatožno klop. Tokrat zaradi očitka protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja. To mu očita odvetnik Miha Kunič, ki je v primeru Nović zastopal oškodovanko, Jamnikovo ženo.

Zvjezdan Radonjić (levo) je predlagal, da zadevo zavržejo. Njegov zagovornik Franci Matoz pa tega ne pričakuje: »Mislim, da senat ni sposoben takega koraka.« Foto Špela Kuralt

Odvetnik Kunič o tem pravi, da sklep višjega sodišča presega pomen konkretne zadeve. »Že najmanj od leta 1982 se pojavljajo članki o duševnih boleznih sodnikov in drugih članov pravosodja zaradi stresa, ki ga povzroča ta poklic. Ignoriranje te težave lahko namreč resno omaja zaupanje državljanov v sodno vejo oblasti.

Duševne bolezni sodnikov namreč lahko privedejo do kršitve 6. člena konvencije o človekovih pravicah oziroma do nepoštenega sojenja in tako trčita pravica do zasebnosti posameznega sodnika in pravica do poštenega sojenja v konkretni zadevi. Ocenjujem, da nekdo, ki je sicer delovno in opravilno sposoben, seveda lahko ni sposoben voditi resnih sodnih postopkov in ob koncu izrekati sodbe.

Sodbe tako bolnih sodnikov so lahko ne samo pristranske, temveč tudi zmotne, saj lahko vključujejo čezmerne subjektivne vidike in ne temeljijo na pravilni presoji dokazov. Naj spomnimo, da je nesreča, ki jo je namerno zakrivil Andreas Lubitz (kopilot s psihičnimi težavami je leta 2015 namerno strmoglavil potniško letalo družbe Germanwings, pri čemer je umrlo 150 ljudi, op. p.), pretresla letalsko industrijo in prinesla prepotrebne spremembe za zagotovitev varnosti zračnega prometa.

Zato ocenjujem, da če želimo narediti kot družba korak naprej, da bi bilo treba sprejeti protokol, ko se na podlagi zaznav morebitne bolezni sodnika zanj poišče ustrezna pomoč ter vzpostavi protokol odkrivanja takšnih bolezenskih stanj sodnikov, kakor tudi protokol preventivnega ukrepanja, da se v takšnem stanju ne izrekajo sodbe, seveda glede na resnost in naravo konkretnega primera.«

Miha Kunič še doda, da njegova stranka ocenjuje, da je zdaj jasno, zakaj je bilo takšno ravnanje sodnika, ter da ji je bila zaradi tega kršena pravica do poštenega sojenja in primernega obravnavanja nje kot žrtve okrutnega kaznivega dejanja.