Slovenija je imela največjo ekonomsko škodo zaradi podnebnih dogodkov

Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) glede na vremenske razmere po državi ocenjuje, da bo letos suša prizadela vso Slovenijo. Prizadete so vse poljščine, med drugim se posledice suše kažejo na žitih, koruzi, travinju in na vrtninah tam, kjer nimajo namakanja. Prisotni so tudi ožigi rastlin, opozarja KGZS.

Kot kažejo podatki Agencije za okolje (Arso), objavljeni v orodju Sušomer že prejšnji četrtek, imamo v večini regij glede na obdobje 1991–2020 največji vodnobilančni primanjkljaj v površinskem sloju tal za ta čas leta. V večjem delu države imamo tako trenutno zelo sušne razmere, na Koroškem, Notranjskem in v Ljubljani z okolico pa izjemno sušne razmere površinskega sloja tal. Kazalnik padavin se giblje od pet do 45 odstotkov, poleg tega imamo zelo tople razmere. Temperaturni odkloni znašajo od dve do 3,5 stopinje Celzija.

V četrtek bodo objavili nove podatke, Andreja Sušnik iz Arso pa je povedala, da se izjemne sušne razmere še širijo po državi.  Kar preveč moker začetek maja se nič ne pozna, za nami pa je mesec brez obilnejših padavin. Brez dovajanja vode rastline, ki zdaj tvorijo zeleno maso, kot sta koruza in tudi krompir, ne rastejo ustrezno. Rastline, ki so tik pred žetvijo, kot so žita, pa v vročini in suši hitreje dozorijo, kar pomeni manjšo pridelavo in manjšo hranljivost. Pri travinju sedanje razmere zmanjšujejo krmno vrednost rastlin.

Na travnikih ostajajo le najbolj trpežne rastline, kar je slabo za odkos. Zaloge živinorejskih kmetij se krčijo, zdaj se zajedajo že v zimske zaloge, saj niti paše ni. Andreja Sušnik pravi, da ne kaže dobro, saj je sedanji vodni primankljaj eden večjih v tako zgodnjem poletju. Opozarja tudi na to, da se že ljudje težko spočijemo v tropskih nočeh (nad 20 stopinj Celzija), za rastline pa velja enako. V 14 dneh je bilo takih noči kar precej.

Ko v takih razmerah pridejo nalivi, kakršni so napovedani za konec tedna, ne pomaga veliko. Padavine se ne vsrkajo v zbita tla, temveč odtečejo po površju, v vročini pa tudi hitro izhlapijo. Sušne razmere se že poznajo tudi v podzemni vodi. 

En prevroč dan lahko zmanjša pridelek podobno kot toča. FOTO: Jure Eržen

Ukrepi za omilitev škode

V sušnih razmerah na KGZS svetujejo plitvo mehansko obdelavo tal, v posevkih, ki so zapleveljeni, pa dosledno odstranjevanje plevelov. Prav tako svetujejo obvezno valjanje vseh posejanih posevkov takoj po setvi, v sadovnjakih in vinogradih pa priporočajo redno mulčenje ali košnjo v zatravljenih nasadih oz. plitko obdelavo tal v obdelanih.

Za blažitev vpliva suše svetujejo škropljenje rastlin s protistresnimi pripravki na osnovi aminokislin, priporočajo tudi dodajanje pripravkov s kalijem, saj ta uravnava vodni režim rastlin.

Andreja Sušnik ob tem pravi, da na take razmere opozarjajo že leta. Sušo in vročino bo treba upoštevati pri načrtovanju pridelave. Kot opaža, je pri nas še znatno premalo namakanja. Druga stvar je izbira kultur za pridelavo, nekatere bo namreč treba izločiti. Strokovnjakinja za sušo še opozarja, da bo takih razmer čedalje več. Takoimenovane hitre suše se razvijejo v vročinskih valovih in tudi turbulentnemu vremenu z več vetra, kar pospešuje izhlapevanje, ne glede na vodne zaloge mesec prej. 

Manj hrane in več emisij

Kmetijstvo, vsaj intenzivno, je gonilo podnebnih sprememb, po ocenah je odgovorno za četrtino do tretjino toplogrednih plinov. Po drugi strani je kmetijska proizvodnja prizadeta zaradi sprememb vremenskih vzorcev, ki so povezani s podnebnimi spremembami. Več študij kaže, da bo pridelava hrane zaradi suš, vročinskih valov, neviht s točo in podobnim čedalje težja, cene hrane pa se bodo zvišale.

Študija Univerze v Illinoisu je pokazala, da vsaka stopinja Celzija nad povprečjem med letoma 2000 in 2010 pomeni, da bo svetovni prehranski sistem proizvedel 120 kalorij manj na osebo na dan. V scenariju, po katerem se bo Zemlja segrela za tri stopinje Celzija do konca stoletja, bo to za povprečnega prebivalca planeta pomenilo manj hrane za en zajtrk. Podatki iz 54 držav namreč kažejo skoraj linearno povezavo med segrevanjem in zmanjševanjem kaloričnosti pridelkov.

Druge študije kažejo, da je zaradi upadanja kmetijske pridelave zaradi vremenskih nevšečnosti in vročine treba pridobivati nove kmetijske površine. Zaradi tega izsekavajo gozdove, kar pa je ena najbolj perečih tem v zadnjem času.