Otrok zanikal zaužitje, testi na droge negativni, sledila je vrsta preiskav

Primer zastrupitve mladoletnika s polsintetičnim kanabinoidom v izdelku Dynamite Popping Candy odpira vrsto vprašanj, predvsem o vprašanja o dostopnosti takih izdelkov. Če je nekaj kupljeno legalno, namreč še ne pomeni, da je tudi varno, opozarjajo strokovnjaki.

UKC: Zastrupljeni trije najstniki, med simptomi bruhanje in pet dni zamračenosti

Tistim, ki se odločajo za izdelke s kanabinoidi, svetujejo posebno previdnost pri izdelkih, ki se uživajo oralno, saj celotna psihoaktivna snov vstopi v krvni obtok naenkrat.

Dynamite Popping Candy v njegovi torbi odkrila mati

Pokajoči kristali, ki jih je zaužil mladoletnik, ki je pristal v bolnišnici, namreč vsebujejo polsintetični kanabinoid HHC-C9 (CC9). »To so snovi, ki imitirajo učinke THC oziroma kanabisa, ki ga z moduliranjem molekule lahko spremenijo v aktivno snov, obenem pa se izognejo snovem, ki so regulirane,« je na današnji novinarski konferenci pojasnil Marko Verdenik iz Združenja DrogArt.

Zdravnik s centra za klinično toksikologijo in farmakologijo Damjan Grenc je izpostavil, kako pomembno je vedeti, kaj je nekdo, ki ga pripeljejo v bolnišnico z zdravstvenimi težavami, zaužil. Ravno v primeru omenjene zastrupitve mladoletnika so se namreč več dni ukvarjali s preiskovanjem vzroka za motnje zavesti, bruhanje in druge težave in opravili celo vrsto preiskav. Opravili so tudi test za droge in alkohol, a ni pokazal nič posebnega. »Lastnost teh novih psihoaktivnih snovi je ravno to, da so skrite, da jih običajni testi ne znajo detektirati,« je opozoril.

Starša sta sicer močno omamljenega otroka, ki je lahko le momljal, našla v petek zvečer in ga odpeljala na Pediatrično kliniko. Med potjo je bruhal. Zanikal je, da bi karkoli pojedel, šele kasneje je izdelek Dynamite Popping Candy v njegovi torbi odkrila njegova mati in obvestila zdravnike.

Ameriška nočna mora je prišla tudi k nam

Proizvajalci hitrejši od uvrščanja na sezname prepovedanih drog

Takšne, predrugačene snovi namreč niso na seznamih prepovedanih drog, dokler jih skozi sistem zgodnjega obveščanja o novih psihoativnih snoveh ne zajamejo in na koncu, če ugotovijo, da so nevarne, nanj uvrstijo.

Sistem zajema več deležnikov, ki med seboj sodelujejo, denimo Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana oziroma njihov center za klinično toksikologijo in farmakologijo, DrogArt, generalna policijska uprava in laboratorij Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH).

Namen sistema je, da snov, ko se pojavi, prepozna in o njej poroča tudi evropski agenciji za droge ter o njih obvešča uporabnike in organizacije, ki imajo stik z uporabniki drog. Če bi šlo za večji izbruh ali nevarnost za javno zdravje, pa bi obvestili tudi splošno javnost, je danes pojasnila Mateja Jandl iz NIJZ.

Mateja Jandl z NIJZ, Marko Verdenik iz Združenja DrogArt in Damjan Grenc s centra za klinično toksikologijo in farmakologijo. FOTO: izsek iz videa STA

»Tukaj tavamo popolnoma v temi«

Vloga DrogArta v tem sistemu je pridobiti čim več podatkov uporabnikov, da izvedo, kakšna so tveganja. »Tukaj je največja problematika ravno to, da gre za popolnoma nove snovi, tako da je zelo malo informacij o tveganjih, odmerkih, kontraindikacijah z nekimi zdravstvenimi stanji, kaj se dogaja, če se to uporablja v kombinaciji, če to uporabljajo zelo mladi ljudje, skratka, tukaj tavamo popolnoma v temi, zato tudi na DrogArtu to budno spremljamo in zbiramo informacije,« je pojasnil Verdenik.

Dodaten problem predstavljajo snovi, ki se tržijo v obliki bombonov, čokoladic, pokalic, kot je primer Dynamite Popping Candy, »ki na prvi izgled delujejo varnejše za uporabo, če jih primerjamo s prepovedanimi substancami, ki so v obliki praškov, kristalov, tablet. Tako lahko neizkušeni osebi dajo lažen občutek varnosti in bo prej zaužila ta izdelek,« je opisal Verdenik.

Še en problem pa je lažno oglaševanje, saj deklaracija na samem izdelku pogosto odstopa od tega, kar dejansko pokaže laboratorijska analiza. Ali pa na deklaraciji celo piše, da ni namenjena za zaužitje, ampak gre za dekorativen ali pa kozmetični izdelek, s čimer se prodajalec zaščiti pred odgovornostjo, v resnici pa izdelek obljublja psihoaktivne učinke.

Kako preprečiti izogibanje zakonskim omejitvam?

Po pojasnilih Nadje Škrk iz uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je na ministrstvu za kmetijstvo v pripravi zakon, po katerem bi proizvode, ki dajejo izgled živila in bi se lahko zaužili, šteli za živilo, s tem pa bi bilo podvrženo drugačnim omejitvam. »In skušamo tudi na ta način zadevo rešiti,« je dejala na vprašanje o izogibanju zakonskim omejitvam pri prodaji teh snovi. V glavnem so sicer dostopne v specializiranih trgovinah.

Obenem pa so izdelki, ki se uporabljajo oralno, praviloma močnejši, saj celotna psihoaktivna snov vstopi v krvni obtok naenkrat, uporabnik torej torej zaužije vse naenkrat in ne dozira postopoma, poleg tega koncentracija aktivne snovi pogosto ni znana. Zato tudi prihaja do zastrupitev. Tako Verdenik svetuje, naj bodo uporabniki, če že posežejo po teh snoveh, previdni in ne zaužijejo, denimo, celega bombona naenkrat.

V DrogArtu izvajajo tudi anonimno testiranje, kamor lahko uporabnik prinese izdelek, ki ga dajo v laboratorijsko analizo in uporabnika obvestijo o dejanski sestavi vzorca, s čimer lahko tudi preprečujejo predoziranja, hospitalizacije in podobno.