»Zdaj zdravimo bolnika, ki mu je počila glavna žila v telesu; brez intenzivne obravnave bi bil že mrtev«
Slovenija je morala zapreti tretjino zmogljivosti, pripravljenih za najhuje bolne prebivalce. To so bolniki, katerih minute so štete.
Odpri galerijo
Doc. dr. Vojka Gorjup, zdravnica s centralnega intenzivnega oddelka UKC Ljubljana, opozarja, da tudi sestre, ki bi prišle danes na oddelek, še leto dni ne morejo same skrbeti za bolnike, saj potrebujejo toliko časa, da se naučijo vseh postopkov. Na razpise se ni prijavila niti ena. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ljubljana – Na centralnem intenzivnem oddelku UKC Ljubljana so morali zapreti sobo s petimi posteljami zaradi pomanjkanja medicinskih sester. Odšle so na lažja in bolje plačana delovna mesta. Tako zdaj na tem oddelku deluje devet postelj. Gre za oddelek, kjer vsako leto sprejmejo okoli 1200 internističnih bolnikov, katerih minute so štete.
»Sprejemamo kritično bolne, ki bi, če ne bi bili priključeni na vse mogoče aparate, umrli. Zdaj zdravimo bolnika, ki mu je počila glavna žila v telesu. Brez intenzivne obravnave bi bil že mrtev. Drugemu je odpovedala srčna zaklopka. Zahvaljujoč aparatom je preživel in čaka na operacijo,« pojasni doc. dr. Vojka Gorjup, zdravnica, ki na tem oddelku dela 27 let. V času dopusta nadomešča vodjo oddelka. Potrebujejo vrhunska znanja, delo pa je zelo težko. Dr. Gorjupova ima dvojno specializacijo: je specialistka interne medicine in specialistka intenzivne medicine. Prav tako potrebujejo specialno znanje medicinske sestre. »Diplomirana medicinska sestra, ki pride delat na intenzivo, potrebuje leto dni, da se nauči vseh postopkov. Nato mora opraviti dodatni izpit in šele po tem je usposobljena za samostojno delo. Tudi sestre, ki bi prišle zdaj, še leto dni ne morejo same skrbeti za bolnike. A se na razpise ni prijavila niti ena,« pove sogovornica.
»Če se priliv bolnikov ne bo zmanjšal, bo dostopnost do intenzivne obravnave vse slabša,« pa opozarja strokovni direktor interne klinike UKC dr. Zlatko Fras. Nekateri bolniki, ki bi bili do zdaj obravnavani v največji možni oskrbi, bodo obravnavani v nekoliko manj intenzivni. Zaradi pomanjkanja medicinskih sester so za tretjino zmanjšali zmogljivosti intenzivne internistične oskrbe.
Izhodiščna plača diplomirane medicinske sestre v najzahtevnejši intenzivni terapiji III je 33. plačni razred, to je 1544 evrov bruto (1025 evrov neto). Koliko zasluži posameznik na takšnem delovnem mestu, je odvisno od individualnih napredovanj, delovne dobe, obsega in razporeda dela, pravijo na Univerzitetnem kliničnem centru (UKC). Z interne klinike, kamor spada oddelek intenzivne interne medicine, je po podatkih službe za stike z javnostjo letos odšlo že 33 diplomiranih medicinskih sester in 15 srednjih medicinskih sester.
Prof. dr. Zlatko Fras je pojasnil, da je za odhode več vzrokov: »V državi so se zadnje čase odprli urgentni centri in nove referenčne ambulante. Povsod potrebujejo sestre. Naše medicinske sestre odhajajo na ta, lažja, a enako plačana delovna mesta.« Vodstvu UKC so zato že pred časom predlagali, da bi sestram v intenzivni terapiji izplačevali stimulacijo ali 20-odstotni dodatek za povečan obseg dela. »Odgovorili so, da je to pač fluktuacija in da bodo prišle nove. Skupnih služb ne zanima, da nove sestre ne znajo delati. Prejšnji teden smo govorili z generalnim direktorjem: ključne sestre je treba bolje plačati, sicer UKC ne bo mogel več skrbeti za bolnike,« pravi dr. Fras.
Z razpisi in notranjimi prerazporeditvami jim je uspelo nadomestiti večino medicinskih sester, ki so odšle, 24 pa ne. »Na intenzivno terapijo noče nobena medicinska sestra. Z zdravniki pa zdaj nimamo težav,« pojasni zdravnica Vojka Gorjup.
Kakšna bo oskrba bolnikov na interni kliniki, glede na to, da je tretjino postelj manj na intenzivnem oddelku? »Katerega od bolnikov bomo morali tudi odkloniti. Kolikor je le mogoče hitro, jih bomo premeščali v intenzivno oskrbo v regionalne bolnišnice,« pravi Gorjupova. Povedala je, da je transport, torej prevoz, najtežji, torej najnevarnejši za bolnikovo življenje. Tako znotraj bolnišnice kot z reševalnim vozilom. Z vsakim takšnim bolnikom mora potovati tudi zdravnik, ki pa v vozilu ali na bolnišničnem hodniku nima takšnih možnosti kot v nadzorovanih razmerah v bolniški sobi.
Poleg tega v intenzivni internistični terapiji UKC izvajajo šest medicinskih postopkov, ki jih ne izvajajo nikjer drugje. Zaradi tega in številnih aparatov, ki jih ima UKC za najzahtevnejša zdravljenja edini v državi, preživi kar 80 odstotkov bolnikov, ki bi brez takšne pomoči vsi umrli. »Včasih zadostuje dan ali dva, da bolnika uravnamo in živi naprej. Njegova pljuča in srce in tudi drugi organi so v tem času povsem odvisni od aparatov. Imamo zelo velik obrat bolnikov. Povprečno je vsak bolnik pri nas le tri dni,« pove Gorjupova.
Čeprav sogovornika tega ne povesta, ni dvoma: s tretjino manj posteljami bo tu obravnavanih tretjino manj najhuje bolnih v državi, namesto 1200 le 800.
UKC je letos zapustilo vsega skupaj 115 diplomiranih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov. Od tega jih je bilo 25 zaposlenih za določen čas in jih ne bodo nadomeščali, od preostalih 90 pa so jih nekaj že namestili, za nekatere pa ravnokar potekajo postopki. A še vedno imajo težave intenzivne terapije.
»To so najbolj obremenjena delovna mesta. Če se razmere za delo ne izboljšujejo, zaposleni odhajajo. Manj ko je zaposlenih, težje so razmere za delo in vse bolj bodo odhajali. Človek zdrži nekaj mesecev, več pa ne. Od sprejetja Zujfa so težave. Manjka že okoli 25 odstotkov medicinskih sester. V UKC, kjer je delo najtežje, bi morale biti plače višje. Zdaj sestram plačujejo nadure. A UKC dolguje negovalnemu kadru plačilo več tisoč nadur za lani. Samo na nevrološki kliniki je neizplačanih 4000 nadur,« pove Saša Kotar, predstavnica sindikata zdravstvene nege v UKC.
V UKC ugotavljajo pomanjkanje kadra na vseh klinikah, še posebno na oddelkih intenzivne terapije III. stopnje na nevrološki kliniki, kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter otroški intenzivni terapiji. Ti oddelki imajo premalo tako zdravnikov kot medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov. Posamezne enote, kot so kardiologija, kardiovaskularna kirurgija, pulmologija, otorinolaringologija, ortopedija, dializa, transplantacija, urgenca in druge se spopadajo s kritičnim pomanjkanjem zdravnikov specialistov, medicinskih sester in drugega kadra.
»Sprejemamo kritično bolne, ki bi, če ne bi bili priključeni na vse mogoče aparate, umrli. Zdaj zdravimo bolnika, ki mu je počila glavna žila v telesu. Brez intenzivne obravnave bi bil že mrtev. Drugemu je odpovedala srčna zaklopka. Zahvaljujoč aparatom je preživel in čaka na operacijo,« pojasni doc. dr. Vojka Gorjup, zdravnica, ki na tem oddelku dela 27 let. V času dopusta nadomešča vodjo oddelka. Potrebujejo vrhunska znanja, delo pa je zelo težko. Dr. Gorjupova ima dvojno specializacijo: je specialistka interne medicine in specialistka intenzivne medicine. Prav tako potrebujejo specialno znanje medicinske sestre. »Diplomirana medicinska sestra, ki pride delat na intenzivo, potrebuje leto dni, da se nauči vseh postopkov. Nato mora opraviti dodatni izpit in šele po tem je usposobljena za samostojno delo. Tudi sestre, ki bi prišle zdaj, še leto dni ne morejo same skrbeti za bolnike. A se na razpise ni prijavila niti ena,« pove sogovornica.
V normalnih razmerah bi morala ena sestra oskrbovati enega bolnika na intenzivni postelji. Vendar tega standarda nismo nikoli dosegli, pravi naša sogovornica zdravnica dr. Vojka Gorjup. FOTO: Jure Eržen/Delo
»Če se priliv bolnikov ne bo zmanjšal, bo dostopnost do intenzivne obravnave vse slabša,« pa opozarja strokovni direktor interne klinike UKC dr. Zlatko Fras. Nekateri bolniki, ki bi bili do zdaj obravnavani v največji možni oskrbi, bodo obravnavani v nekoliko manj intenzivni. Zaradi pomanjkanja medicinskih sester so za tretjino zmanjšali zmogljivosti intenzivne internistične oskrbe.
1200 kritično bolnih na leto sprejme oddelek za intenzivno internistično medicino v UKC Ljubljana.
6 medicinskih postopkov v intenzivni internistični medicini za odrasle izvaja UKC edini v državi.
»V normalnih razmerah bi morala ena sestra oskrbovati enega bolnika na intenzivni postelji. Vendar tega standarda nismo nikoli dosegli. Na kliničnem oddelku intenzivne internistične medicine (po starem CIM, op. a.) oskrbuje ena diplomirana sestra dva ali tri bolnike. Zdaj je devet starejših, izkušenih sester odšlo. Bile so zelo utrujene in pregorele,« pove zdravnica dr. Vojka Gorjup, namestnica vodje oddelka za čas dopusta. Po njenih besedah je delo na intenzivnem oddelku precej zahtevnejše kot kjerkoli drugje: »Delajo v turnusu, kar pomeni, da so tretjino meseca ponoči. Kljub temu je njihova plača nižja kot plača sestre na katerem drugem oddelku, kjer delajo samo dopoldne in so dežurne dvakrat ali trikrat na mesec.« Sicer pa vse navedeno velja tudi za zdravnike. »Tu delam od leta 1991 in imam zdaj nižjo plačo, kot sem jo imela prej,« dodaja.
Beg medicinskih sester
Izhodiščna plača diplomirane medicinske sestre v najzahtevnejši intenzivni terapiji III je 33. plačni razred, to je 1544 evrov bruto (1025 evrov neto). Koliko zasluži posameznik na takšnem delovnem mestu, je odvisno od individualnih napredovanj, delovne dobe, obsega in razporeda dela, pravijo na Univerzitetnem kliničnem centru (UKC). Z interne klinike, kamor spada oddelek intenzivne interne medicine, je po podatkih službe za stike z javnostjo letos odšlo že 33 diplomiranih medicinskih sester in 15 srednjih medicinskih sester.
80 odstotkom kritično bolnih internističnim bolnikom v UKC rešijo življenje, petina jih umre.
Prof. dr. Zlatko Fras je pojasnil, da je za odhode več vzrokov: »V državi so se zadnje čase odprli urgentni centri in nove referenčne ambulante. Povsod potrebujejo sestre. Naše medicinske sestre odhajajo na ta, lažja, a enako plačana delovna mesta.« Vodstvu UKC so zato že pred časom predlagali, da bi sestram v intenzivni terapiji izplačevali stimulacijo ali 20-odstotni dodatek za povečan obseg dela. »Odgovorili so, da je to pač fluktuacija in da bodo prišle nove. Skupnih služb ne zanima, da nove sestre ne znajo delati. Prejšnji teden smo govorili z generalnim direktorjem: ključne sestre je treba bolje plačati, sicer UKC ne bo mogel več skrbeti za bolnike,« pravi dr. Fras.
100 odstotkov najhuje bolnih bi umrlo brez intenzivne internistične oskrbe.
Z razpisi in notranjimi prerazporeditvami jim je uspelo nadomestiti večino medicinskih sester, ki so odšle, 24 pa ne. »Na intenzivno terapijo noče nobena medicinska sestra. Z zdravniki pa zdaj nimamo težav,« pojasni zdravnica Vojka Gorjup.
Bolnike bodo morali odklanjati
Kakšna bo oskrba bolnikov na interni kliniki, glede na to, da je tretjino postelj manj na intenzivnem oddelku? »Katerega od bolnikov bomo morali tudi odkloniti. Kolikor je le mogoče hitro, jih bomo premeščali v intenzivno oskrbo v regionalne bolnišnice,« pravi Gorjupova. Povedala je, da je transport, torej prevoz, najtežji, torej najnevarnejši za bolnikovo življenje. Tako znotraj bolnišnice kot z reševalnim vozilom. Z vsakim takšnim bolnikom mora potovati tudi zdravnik, ki pa v vozilu ali na bolnišničnem hodniku nima takšnih možnosti kot v nadzorovanih razmerah v bolniški sobi.
Ker je tretjino postelj manj na intenzivnem oddelku, bodo morali katerega od bolnikov tudi odkloniti. FOTO: Jure Eržen/Delo
9 postelj s specialno opremo in znanjem strokovnjakov za oskrbo najhuje bolnih internističnih bolnikov ima Slovenija zdaj, prej 14.
Poleg tega v intenzivni internistični terapiji UKC izvajajo šest medicinskih postopkov, ki jih ne izvajajo nikjer drugje. Zaradi tega in številnih aparatov, ki jih ima UKC za najzahtevnejša zdravljenja edini v državi, preživi kar 80 odstotkov bolnikov, ki bi brez takšne pomoči vsi umrli. »Včasih zadostuje dan ali dva, da bolnika uravnamo in živi naprej. Njegova pljuča in srce in tudi drugi organi so v tem času povsem odvisni od aparatov. Imamo zelo velik obrat bolnikov. Povprečno je vsak bolnik pri nas le tri dni,« pove Gorjupova.
Čeprav sogovornika tega ne povesta, ni dvoma: s tretjino manj posteljami bo tu obravnavanih tretjino manj najhuje bolnih v državi, namesto 1200 le 800.
115 medicinskim sestram UKC bo letos prenehalo delovno razmerje.
UKC je letos zapustilo vsega skupaj 115 diplomiranih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov. Od tega jih je bilo 25 zaposlenih za določen čas in jih ne bodo nadomeščali, od preostalih 90 pa so jih nekaj že namestili, za nekatere pa ravnokar potekajo postopki. A še vedno imajo težave intenzivne terapije.
24 medicinskih sester jim v UKC ni uspelo nadomestiti, 12 jih manjka v intenzivni internistični medicini.
»To so najbolj obremenjena delovna mesta. Če se razmere za delo ne izboljšujejo, zaposleni odhajajo. Manj ko je zaposlenih, težje so razmere za delo in vse bolj bodo odhajali. Človek zdrži nekaj mesecev, več pa ne. Od sprejetja Zujfa so težave. Manjka že okoli 25 odstotkov medicinskih sester. V UKC, kjer je delo najtežje, bi morale biti plače višje. Zdaj sestram plačujejo nadure. A UKC dolguje negovalnemu kadru plačilo več tisoč nadur za lani. Samo na nevrološki kliniki je neizplačanih 4000 nadur,« pove Saša Kotar, predstavnica sindikata zdravstvene nege v UKC.
Manj ko je zaposlenih, težje so razmere za delo in vse bolj množično bodo odhajali. V UKC, kjer je delo najtežje, bi morale biti plače višje.
Kako je s kadrom drugje
V UKC ugotavljajo pomanjkanje kadra na vseh klinikah, še posebno na oddelkih intenzivne terapije III. stopnje na nevrološki kliniki, kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter otroški intenzivni terapiji. Ti oddelki imajo premalo tako zdravnikov kot medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov. Posamezne enote, kot so kardiologija, kardiovaskularna kirurgija, pulmologija, otorinolaringologija, ortopedija, dializa, transplantacija, urgenca in druge se spopadajo s kritičnim pomanjkanjem zdravnikov specialistov, medicinskih sester in drugega kadra.
