Zdravila brez recepta dražja kot na Hrvaškem
Cenovna primerjava: Lekarna Ljubljana dražja od lekarne s koncesijo.
Odpri galerijo
Končna cena zdravil brez recepta je določena na podlagi več dejavnikov. FOTO Jože Suhadolnik/Delo
Ljubljana – Aspirin je pri nas še vedno več evrov dražji kot na Hrvaškem in v spletnih lekarniških prodajalnah v Avstriji in Nemčiji, kaže primerjava, ki smo jo opravili. Primerjava cen osmih naključno izbranih izdelkov brez recepta v lekarniških prodajalnah pri nas in na tujem kaže, da bi bil nakup najugodnejši v Zagrebu.
Ljubljanska lekarna se je pri nakupu osmih izdelkov izkazala za 1,37 evra dražja od zagrebške, 4,75 evra ugodnejša od berlinske in 7,92 evra ugodnejša od lekarne v Celovcu.
Primerjava cen 500 mg aspirina v spletnih lekarnah je pokazala, da pri nas stane skoraj evro več kot v Avstriji in 2,3 evra več kot v Nemčiji. V Bayerju pojasnjujejo, da je končna cena zdravil brez recepta določena na podlagi več dejavnikov: pogojev izdelovalca, pogojev veledrogerije, maržnega oziroma vročitvenega sistema lekarn ter stopnje davka na dodano vrednost. Pri tem se upoštevajo še razmere na trgu: »Bayer določi cenik in komercialne pogoje za veleprodajo (veledrogerije), na nadaljnje določanje cene pa nima več vpliva.«
Primerjali smo še cene 13 naključno izbranih izdelkov v Lekarni Ljubljana (LL) in zasebni lekarni Murgle. Prva se je v skupnem seštevku izkazala za 0,58 evra dražja od druge. Pri koncesionarju so bili nekateri primerjani izdelki dražji kot v LL in obratno. Še nekaj več kot pol evra bi torej privarčevali, če bi zdravila kupovali tam, kjer so cenejša. Fenistil gel (30g), claritine (10 tablet), aloo vero z vitaminom E, iberogast (50 ml), carbomed (30 tablet), ranital (14 tablet), canesten1 (set 500 mg, vag.) bi kupili pri koncesionarju, po nalgesin S (30 tablet), apirin plus C (20 šumečih tablet) in aqua maris (pršilo za nos), pa bi se odpravili v LL.
Prodaja farmacevtskih izdelkov v zadnjih petih letih raste, veča pa se tudi poraba zdravil brez recepta. Kot so povedali pri Bayerju, do večjih odstopanj pri cenah zdravil brez recepta prihaja, ker se njihova cena oblikuje prosto po zakonitostih trga. Ta je pri nas omejen z monopolnimi lekarnami in trgovci. Za maržo se borijo trije igralci v verigi – proizvajalec, trgovec in lekarna, ki zdravilo prodaja, vsak od njih pa si odreže svoj kos pogače.
Pri ceni zdravil je drugače, saj jih določa primerjalni model, ki upošteva cene zdravil v Nemčiji, Avstriji in Franciji ter je v domeni Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP). Te države so bile po pojasnilih Dušana Hrobata iz Lekarne Nove Poljane izbrane, ker predstavljajo velike evropske trge in ker so svoje cene zdravil za razliko od mnogih drugih držav ves ta čas objavljale v javno dostopnih publikacijah: »Veliki trgi pomenijo tudi velike serije, kar na ravni enote izdelka znižuje njihovo ceno.« Povprečna cena zdravila na teh trgih na veleprodajni ravni je znižana na raven 85 odstotkov - to je najvišja cena, ki jo dani izdelek lahko doseže na slovenskem trgu. Veliki trgi pomenijo tudi velik nabor registriranih zdravil. Nemčija na primer jih ima na svojem trgu približno 10-krat več kot mi, in je zato možnost, da bo izdelek, registriran v Sloveniji, prisoten tudi na enem od teh trgov, toliko večja. To potem omogoči primerjavo cen.
Na to, da so številna zdravila brez recepta pri nas dražja kot pri sosedih, pa poleg majhnosti trga vpliva tudi dolgotrajna in draga registracija zdravil. Registracijski postopek morajo namreč proizvajalci pri nas izpeljati ne glede na to, da zdravilo prodajajo že povsod po Evropi. Dovoljenje za promet je - razen pri najnovejših zdravilih - vedno nacionalno. Neko zdravilo, ki je v Nemčiji vsaj teoretično lahko na pol zastonj, pri nas pa nima dovoljenja za promet, ne more biti v prodaji na našem trgu. »Ker nas je prebivalcev Slovenije toliko, kot nas je, imamo na trgu samo približno 3000 zdravil (900 učinkovin v raznih oblikah in jakostih), večje države v EU pa nekajkrat več,« pojasnjujejo v Lekarni Nove Poljane.
Nič nenavadnega torej, da je cena 500 mg aspirina pri nas v zadnjih dveh letih narasla za sedem centov, v Nemčiji pa upadla za 37 centov.
Ljubljanska lekarna se je pri nakupu osmih izdelkov izkazala za 1,37 evra dražja od zagrebške, 4,75 evra ugodnejša od berlinske in 7,92 evra ugodnejša od lekarne v Celovcu.
Primerjava cen 500 mg aspirina v spletnih lekarnah je pokazala, da pri nas stane skoraj evro več kot v Avstriji in 2,3 evra več kot v Nemčiji. V Bayerju pojasnjujejo, da je končna cena zdravil brez recepta določena na podlagi več dejavnikov: pogojev izdelovalca, pogojev veledrogerije, maržnega oziroma vročitvenega sistema lekarn ter stopnje davka na dodano vrednost. Pri tem se upoštevajo še razmere na trgu: »Bayer določi cenik in komercialne pogoje za veleprodajo (veledrogerije), na nadaljnje določanje cene pa nima več vpliva.«
Cene v lekarnah. Infografika Delo
Ceneje pri koncesionarju
Primerjali smo še cene 13 naključno izbranih izdelkov v Lekarni Ljubljana (LL) in zasebni lekarni Murgle. Prva se je v skupnem seštevku izkazala za 0,58 evra dražja od druge. Pri koncesionarju so bili nekateri primerjani izdelki dražji kot v LL in obratno. Še nekaj več kot pol evra bi torej privarčevali, če bi zdravila kupovali tam, kjer so cenejša. Fenistil gel (30g), claritine (10 tablet), aloo vero z vitaminom E, iberogast (50 ml), carbomed (30 tablet), ranital (14 tablet), canesten1 (set 500 mg, vag.) bi kupili pri koncesionarju, po nalgesin S (30 tablet), apirin plus C (20 šumečih tablet) in aqua maris (pršilo za nos), pa bi se odpravili v LL.
Veliki trgi, večje serije, nižja cena
Prodaja farmacevtskih izdelkov v zadnjih petih letih raste, veča pa se tudi poraba zdravil brez recepta. Kot so povedali pri Bayerju, do večjih odstopanj pri cenah zdravil brez recepta prihaja, ker se njihova cena oblikuje prosto po zakonitostih trga. Ta je pri nas omejen z monopolnimi lekarnami in trgovci. Za maržo se borijo trije igralci v verigi – proizvajalec, trgovec in lekarna, ki zdravilo prodaja, vsak od njih pa si odreže svoj kos pogače.
Pri ceni zdravil je drugače, saj jih določa primerjalni model, ki upošteva cene zdravil v Nemčiji, Avstriji in Franciji ter je v domeni Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP). Te države so bile po pojasnilih Dušana Hrobata iz Lekarne Nove Poljane izbrane, ker predstavljajo velike evropske trge in ker so svoje cene zdravil za razliko od mnogih drugih držav ves ta čas objavljale v javno dostopnih publikacijah: »Veliki trgi pomenijo tudi velike serije, kar na ravni enote izdelka znižuje njihovo ceno.« Povprečna cena zdravila na teh trgih na veleprodajni ravni je znižana na raven 85 odstotkov - to je najvišja cena, ki jo dani izdelek lahko doseže na slovenskem trgu. Veliki trgi pomenijo tudi velik nabor registriranih zdravil. Nemčija na primer jih ima na svojem trgu približno 10-krat več kot mi, in je zato možnost, da bo izdelek, registriran v Sloveniji, prisoten tudi na enem od teh trgov, toliko večja. To potem omogoči primerjavo cen.
Opomba: Cene iz oktobra 2016 so na spletnih lekarnah pridobili na Siolu. Infografika Delo
Draga registracija
Na to, da so številna zdravila brez recepta pri nas dražja kot pri sosedih, pa poleg majhnosti trga vpliva tudi dolgotrajna in draga registracija zdravil. Registracijski postopek morajo namreč proizvajalci pri nas izpeljati ne glede na to, da zdravilo prodajajo že povsod po Evropi. Dovoljenje za promet je - razen pri najnovejših zdravilih - vedno nacionalno. Neko zdravilo, ki je v Nemčiji vsaj teoretično lahko na pol zastonj, pri nas pa nima dovoljenja za promet, ne more biti v prodaji na našem trgu. »Ker nas je prebivalcev Slovenije toliko, kot nas je, imamo na trgu samo približno 3000 zdravil (900 učinkovin v raznih oblikah in jakostih), večje države v EU pa nekajkrat več,« pojasnjujejo v Lekarni Nove Poljane.
Nič nenavadnega torej, da je cena 500 mg aspirina pri nas v zadnjih dveh letih narasla za sedem centov, v Nemčiji pa upadla za 37 centov.
