Železniški denar za čiščenje onesnažene zemlje
Potniška postaja Celje končana, onesnaženo zemljo z nje so skupaj s tisto s tovorne postaje oddali v predelavo podjetju Stonex
Odpri galerijo
Ostanki odpadne onesnažene zemlje pri gradnji nove celjske potniške železniške postaje. FOTO: Brane Piano
Celje – Posodobljena potniška železniška postaje je vključno z dvigali do prehoda pod peroni končana. Stala bo manj od pogodbenih 26,1 milijona evrov. Konzorcij Kolektor Koling, SŽ–ŽGP in CGP je zdaj začel obnovo proge Rimske Toplice–Celje, vredno 47,25 milijona evrov – najprej enega, nato drugega tira. Zato je vsaj do decembra za nekatere vlake od sredine julija uveden nadomestni avtobusni prevoz. Po koncu del na celjski postaji pa se je izkazalo, da bo na razpisu izbrani Stonex moral poleg onesnaženih izkopov s tovorne postaje prečistiti tudi del izkopov s potniške postaje.
Ministrstvo in Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) na štirih odsekih železniške proge Zidani Most–Šentilj nadaljujeta 282,4 milijona evrov vredno modernizacijo prog in objektov na progi in ob njej. Zanjo imata na voljo 90,6 milijona evrov evropskih sredstev. Zdaj začeta dela na odseku Rimske Toplice–Celje, kjer je tako kot celjska končana tudi potniška postaja v Laškem, morajo biti končana v drugi polovici prihodnjega leta, na celotni progi pa do leta 2020.
Za zdaj kaže, da bo denarja ob tako obsežnih javnih investicijah dovolj kljub temu, da nastajajo nepredvideni stroški. Že ob začetku del na celjski tovorni postaji v začetku preteklega leta so namreč po opozorilih občanov in Civilnih iniciativ Celja ugotovili, da so izkopi ob tovorni postaji čezmerno onesnaženi s težkimi kovinami in katrani iz starih industrijskih odpadkov.
Odpadki že razdeljeni
Izkope so lani prekrili, aprila letos pa je DRSI z razpisom sanacijo izkopov v roku dveh let za 2,9 milijona evrov oddala družbi Stonex, ki je svojo metodo čiščenja zastrupljene zemlje razvilo pred letom 2015 za sanacijo izkopov na občinskem gradbišču v Stari Cinkarni.
Direktor Stonexa Marjan Urleb pravi, da gre na tovorni železniški postaji za 27.117 kubičnih metrov nevarnih zemeljskih izkopov, ki jih bodo s svojo zdaj nadgrajeno metodo predelali v gradbeni material oziroma nasipni material.
Na Direkciji RS za infrastrukturo so potrdili, da je poleg odpadkov na tovorni postaji nevaren odpadek tudi del izkopov z gradbišča potniške postaje. Za kakšne količine gre, niso pojasnili, so pa povedali, da bo del izkopov porabljen na potniški postaji, del je bil oddan pooblaščenim prevzemnikom, »ves izkopni material, za katerega je ugotovljeno, da je nevaren odpadek, pa je prepeljan na mesto, kjer bo Stonex predelal nevarni odpadek v gradbeni proizvod«. To bi že sklenjeno pogodbeno ceno lahko še zvišalo.
Koliko je strupenega?
Dela na celjski potniški postaji sta izvajala SŽ–ŽGP in CGP Novo mesto. Da gre vsaj delno za nevarne izkope, je bilo jasno letos junija, ko je Eurofins Erico družbi CGP oddal naročeno oceno začasno skladiščenih izkopov pri potniški postaji. Po njej, čeprav za vse v Eurofinsovem laboratoriju na Slovaškem analizirane vzorce niso navedli vsebnosti svinca in strupenega cinkovega oksida, gre večinoma za nenevaren odpadek. Vzorce so jemali z devetih gradbiščnih deponij ob progi med potniško postajo Celje in sotočjem Voglajne s Savinjo.
Je pa iz njihove ocene na voljo edini razpoložljivi podatek o skupni količini izkopov pri potniški postaji – gre za več kot 11.000 kubičnih metrov. Če drži, da jih je nevarnih le petina in da so jih prepeljali na lokacijo ob tovorni postaji, bo moral Stonex predelati več kot 30.000 kubičnih metrov zemlje.
Urleb zdaj pričakuje, da bodo z DRSI skupaj ugotovili, za kakšne dodatne količine nevarnih odpadkov za predelavo gre in da bo Stonex z DRSI sklenil aneks k pogodbi o predelavi. Stonex je bil sicer v delo uveden že prejšnji teden 1. avgusta, za dokončanje predelave izkopov z gradbišča tovorne postaje pa ima 24 mesecev časa.
Stonex v Stari Cinkarni s Kolektorjem
Po naših podatkih Stonex za nadgrajeno metodo predelave že ima okoljevarstveno dovoljenje in soglasje. Dodatno je moral pridobiti tudi slovenski tehnični standard in zdaj čaka na dopolnjeno dovoljenje in soglasje Agencije RS za okolje. Mimogrede, od Mestne občine Celje je Stonex najel del degradiranega zemljišča na območju Stare Cinkarne, kjer namerava postaviti stroje za predelavo onesnažene zemljine z gradbišč železnice, del najetega zemljišča ob železniški progi pa bo odstopil Kolektorju Kolingu za potrebe gradbišča oziroma modernizacije železniške proge Rimske Toplice-Celje.
Ministrstvo in Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) na štirih odsekih železniške proge Zidani Most–Šentilj nadaljujeta 282,4 milijona evrov vredno modernizacijo prog in objektov na progi in ob njej. Zanjo imata na voljo 90,6 milijona evrov evropskih sredstev. Zdaj začeta dela na odseku Rimske Toplice–Celje, kjer je tako kot celjska končana tudi potniška postaja v Laškem, morajo biti končana v drugi polovici prihodnjega leta, na celotni progi pa do leta 2020.
Za zdaj kaže, da bo denarja ob tako obsežnih javnih investicijah dovolj kljub temu, da nastajajo nepredvideni stroški. Že ob začetku del na celjski tovorni postaji v začetku preteklega leta so namreč po opozorilih občanov in Civilnih iniciativ Celja ugotovili, da so izkopi ob tovorni postaji čezmerno onesnaženi s težkimi kovinami in katrani iz starih industrijskih odpadkov.
Odpadki že razdeljeni
Izkope so lani prekrili, aprila letos pa je DRSI z razpisom sanacijo izkopov v roku dveh let za 2,9 milijona evrov oddala družbi Stonex, ki je svojo metodo čiščenja zastrupljene zemlje razvilo pred letom 2015 za sanacijo izkopov na občinskem gradbišču v Stari Cinkarni.
Direktor Stonexa Marjan Urleb pravi, da gre na tovorni železniški postaji za 27.117 kubičnih metrov nevarnih zemeljskih izkopov, ki jih bodo s svojo zdaj nadgrajeno metodo predelali v gradbeni material oziroma nasipni material.
Na Direkciji RS za infrastrukturo so potrdili, da je poleg odpadkov na tovorni postaji nevaren odpadek tudi del izkopov z gradbišča potniške postaje. Za kakšne količine gre, niso pojasnili, so pa povedali, da bo del izkopov porabljen na potniški postaji, del je bil oddan pooblaščenim prevzemnikom, »ves izkopni material, za katerega je ugotovljeno, da je nevaren odpadek, pa je prepeljan na mesto, kjer bo Stonex predelal nevarni odpadek v gradbeni proizvod«. To bi že sklenjeno pogodbeno ceno lahko še zvišalo.
Koliko je strupenega?
Dela na celjski potniški postaji sta izvajala SŽ–ŽGP in CGP Novo mesto. Da gre vsaj delno za nevarne izkope, je bilo jasno letos junija, ko je Eurofins Erico družbi CGP oddal naročeno oceno začasno skladiščenih izkopov pri potniški postaji. Po njej, čeprav za vse v Eurofinsovem laboratoriju na Slovaškem analizirane vzorce niso navedli vsebnosti svinca in strupenega cinkovega oksida, gre večinoma za nenevaren odpadek. Vzorce so jemali z devetih gradbiščnih deponij ob progi med potniško postajo Celje in sotočjem Voglajne s Savinjo.
Je pa iz njihove ocene na voljo edini razpoložljivi podatek o skupni količini izkopov pri potniški postaji – gre za več kot 11.000 kubičnih metrov. Če drži, da jih je nevarnih le petina in da so jih prepeljali na lokacijo ob tovorni postaji, bo moral Stonex predelati več kot 30.000 kubičnih metrov zemlje.
Urleb zdaj pričakuje, da bodo z DRSI skupaj ugotovili, za kakšne dodatne količine nevarnih odpadkov za predelavo gre in da bo Stonex z DRSI sklenil aneks k pogodbi o predelavi. Stonex je bil sicer v delo uveden že prejšnji teden 1. avgusta, za dokončanje predelave izkopov z gradbišča tovorne postaje pa ima 24 mesecev časa.
Stonex v Stari Cinkarni s Kolektorjem
Po naših podatkih Stonex za nadgrajeno metodo predelave že ima okoljevarstveno dovoljenje in soglasje. Dodatno je moral pridobiti tudi slovenski tehnični standard in zdaj čaka na dopolnjeno dovoljenje in soglasje Agencije RS za okolje. Mimogrede, od Mestne občine Celje je Stonex najel del degradiranega zemljišča na območju Stare Cinkarne, kjer namerava postaviti stroje za predelavo onesnažene zemljine z gradbišč železnice, del najetega zemljišča ob železniški progi pa bo odstopil Kolektorju Kolingu za potrebe gradbišča oziroma modernizacije železniške proge Rimske Toplice-Celje.
