»Zgodovinski revizionizem je dosegel svoj vrhunec«
V SD so objavili mednarodno peticijo, da bi Tajani zaradi revizionističnih izjav moral odstopiti. Pomemben je širši kontekst.
Odpri galerijo
»Ne govorimo več o zgodovini, ampak o neki propagandi in dialektiki,« pravi nekdanji slovenski senator Stojan Spetič. FOTO: Voranc Vogel
Ljubljana – Ne le izjave na slovesnosti ob dnevu spomina v Bazovici, temveč tudi nadaljnji odzivi predsednika evropskega parlamenta Antonia Tajanija in italijanskega notranjega ministra Mattea Salvinija močno odmevajo tako v slovenskem kot v hrvaškem političnem prostoru. Senatorka Tatjana Rojc je napovedala poslansko vprašanje zunanjemu ministru Maoveru Milanesiju, kaj bo storil za razjasnitev italijanskega stališča v evropskem duhu.
»Razvoj dogodkov je tako boleč in tako trpek, da sem se odločila, da bom vložila interpelacijo v ozračju, ki veje iz pisma predsednika republike Boruta Pahorja italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli, in izjav, ki so jih dali predstavniki slovenske vlade,« je pojasnila Tatjana Rojc in dodala, da ji je bilo kot Slovenki zelo hudo »predvsem zaradi dejstva, da na vsej proslavi v Bazovici ni bilo niti enkrat slišati besede fašizem in da smo bili, in to ne prvič, Slovenci in Slovani predstavljeni kot zločinci, krvoločneži, krvniki«.
»Zgodovinski kontekst je treba upoštevati v celoti, ne samo zadnjega poglavja, čeprav je tragično. Če ne vzamemo v pretres dogodkov od leta 1920, ne moremo niti obravnavati posameznih poglavij kot samostojne enote,« je prepričana senatorka, ki opozarja, da se razpoloženje v Italiji, odkar je na vladi desna sredina, krepko spreminja. »Priznam, da se mi desetletja ni dogajalo, da bi na račun moje narodne pripadnosti dobivala take psovke in žaljivke, kakršne doživljam v zadnjih tednih. To pomeni, da se stopnjuje nestrpnost. Skrb vzbujajoče je, kar se dogaja. Zdi se mi, da se vračamo v 20. leta prejšnjega stoletja. Mislil smo, da smo že presegli določene razprtije in predsodke in da bomo lahko, kot je bilo v zadnjih desetletjih, posebno odkar je Slovenija vstopila v EU, krepili ozračje mirnega in konstruktivnega sožitja. Želim si, da bi se ljudje zavedali, kam lahko zaplovemo,« opozarja Tatjana Rojc.
V SD so včeraj objavili mednarodno peticijo, da bi Tajani zaradi, kot so zapisali, revizionističnih izjav, ki opravičujejo fašizem, predčasno zapustil položaj, in zahtevali, naj se evropska komisija in evropski svet opredelita do njih.
Nekdanji slovenski senator Stojan Spetič, ki je glede tega napisal pismo predsedniku italijanske republike Sergiu Mattarelli, opozarja, da je treba upoštevati širši kontekst. »Tajani je povsem na koncu mandata v evropskem parlamentu in ni zelo kvalificiran politik, ampak bolj simbolična figura, ki ga je tja postavil Berlusconi. Niti ni vedel, za kaj gre, ozračje je bilo nabito z nacionalizmom in je vzkliknil italijanski Istri in Dalmaciji. A streljati po Tajaniju je streljati v prazno. Predsednik države Sergio Mattarella pa je v soboto zvečer na slovesnosti na Kvirinalu, ki jo je neposredno prenašal prvi program nacionalne televizije RAI 1, navzoči pa so bili mnogi visoki politiki in tudi diplomati, med njimi slovenski veleposlanik v Rimu in predstavnik italijanske manjšine v slovenskem parlamentu, izrekel nekaj hudih izjav. Denimo to, da fojbe in povojni poboji niso povezani s fašizmom, da to sploh ni bilo nobeno maščevanje, ampak samo etnično čiščenje in nacionalno sovraštvo Slovanov proti Italijanom. Pred tem pa so predvajali še film Rdeča Istra. Vse skupaj me je spominjalo na Orwellov roman 1984, v katerem so vsak dan imeli uro sovraštva. V Italiji pa imamo teden sovraštva enkrat na leto, in to je sovraštvo proti Slovanom, Slovencem, Hrvatom, komunistom in tako dalje,« je dejal Stojan Spetič.
Po njegovem mnenju se je treba vprašati tudi, kako je mogoče, da je Italija 10. februar razglasila za dan spomina na fojbe in eksodus, »ko je pa to navsezadnje obletnica pariške mirovne pogodbe, s katero se je svet pomiril z Italijo, potem ko je bila fašistična in agresorska država«. »V pariški mirovni pogodbi so resda vzeli Italiji to, kar je pobrala po prvi svetovni vojni, se pravi rapalsko mejo, Istro, Reko, Zadar in tako naprej, je pa tudi res, da Italija ni bila kaznovana, kot sta bili Nemčija in Avstrija, ki sta bili zasedeni in razdeljeni na okupacijske cone. Perverzno je, da ta datum izrabiš za to zadevo. Izrabili pa so ga zaradi bližine s 27. januarjem, ko je evropski dan spominjanja na holokavst,« je prepričan nekdanji senator.
»Treba je pogledati še kulturni kontekst – uničiti spomin na nacizem in fašizem, ki sta nekoč veljala za absolutno zlo, zdaj ko je v vsej Evropi na pohodu desnica, je pa treba dokazati, da sta bila absolutno zlo komunizem in socializem na Vzhodu, nacifašizem pa je bila pač ena epizoda, ki niti ni bila tako strašna, ker so bili oni drugi hujši. Prihaja do zamenjave na lestvici vrednot, kar je po mojem mnenju hudo. In to se dogaja tudi v Sloveniji. Ne govorimo več o zgodovini, ampak o neki propagandi in dialektiki, kjer vsak razlaga svoje velike resnice in razglaša krivce. Zgodovinski revizionizem je dosegel svoj vrhunec.«
Ne gre pa prezreti še dejstva, da bodo maja evropske volitve in da desnica, pravi Spetič, potrebuje vetra v jadra. »Brenkati na to struno, tako kot brenkajo tudi na struno rasizma proti migrantom, in govoriti o grdih Slovanih, ki pobijajo Italijane, je najlažje.«
Na popevkarskem festivalu v San Remu, ki ima dolgo tradicijo in ga običajno spremlja več milijonov televizijskih gledalcev, je v soboto zmagal Alessandro Mahmoud, ki nastopa pod imenom Mahmood. Kar pa je, po poročanju Guardiana, precej vznemirilo nekatere populistične politike. Največ glasov gledalcev je namreč dobil pevec Ultimo, a ti glasovi štejejo za 40 odstotkov rezultata, 60 odstotkov pa glasovi strokovne žirije, sestavljene iz glasbenih strokovnjakov in novinarjev.
Podpredsenik vlade Matteo Salvini je na tviterju komentiral: »Mahmood ... najlepša italijanska pesem?« Tudi Luigi di Maio iz gibanja Pet zvezd se je obregnil ob izid z besedami, da je Mahmoodova zmaga odsev želja manjšinske žirije, sestavljene iz »novinarjev in radikalnega šika«.
Za spremembo glasovalnega sistema se je zavzel tudi Marcello Foa, predsednik RAI, ki je prireditev prenašala. Foa, ki je v preteklosti izražal protimigrantska stališča, meni, da bi bilo treba glasovanje spremeniti tako, da bi javnost imela občutek, da je njeno mnenje pomembno.
Mahmood, ki se je rodil v Milanu materi Italijanki in očetu Egipčanu, je novinarjem dejal, da je njegova pesem Soldi stoodstotno italijanska in da želi z njo povedati neko zgodbo o svojem otroštvu, ne pa izražati političnega stališča.
»Razvoj dogodkov je tako boleč in tako trpek, da sem se odločila, da bom vložila interpelacijo v ozračju, ki veje iz pisma predsednika republike Boruta Pahorja italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli, in izjav, ki so jih dali predstavniki slovenske vlade,« je pojasnila Tatjana Rojc in dodala, da ji je bilo kot Slovenki zelo hudo »predvsem zaradi dejstva, da na vsej proslavi v Bazovici ni bilo niti enkrat slišati besede fašizem in da smo bili, in to ne prvič, Slovenci in Slovani predstavljeni kot zločinci, krvoločneži, krvniki«.
»Zgodovinski kontekst je treba upoštevati v celoti, ne samo zadnjega poglavja, čeprav je tragično. Če ne vzamemo v pretres dogodkov od leta 1920, ne moremo niti obravnavati posameznih poglavij kot samostojne enote,« je prepričana senatorka, ki opozarja, da se razpoloženje v Italiji, odkar je na vladi desna sredina, krepko spreminja. »Priznam, da se mi desetletja ni dogajalo, da bi na račun moje narodne pripadnosti dobivala take psovke in žaljivke, kakršne doživljam v zadnjih tednih. To pomeni, da se stopnjuje nestrpnost. Skrb vzbujajoče je, kar se dogaja. Zdi se mi, da se vračamo v 20. leta prejšnjega stoletja. Mislil smo, da smo že presegli določene razprtije in predsodke in da bomo lahko, kot je bilo v zadnjih desetletjih, posebno odkar je Slovenija vstopila v EU, krepili ozračje mirnega in konstruktivnega sožitja. Želim si, da bi se ljudje zavedali, kam lahko zaplovemo,« opozarja Tatjana Rojc.
V SD so včeraj objavili mednarodno peticijo, da bi Tajani zaradi, kot so zapisali, revizionističnih izjav, ki opravičujejo fašizem, predčasno zapustil položaj, in zahtevali, naj se evropska komisija in evropski svet opredelita do njih.
Pod mednarodno peticijo se je podpisalo več znanih imen, med njimi Milan Kučan, Stjepan Mesić, Jadranka Kosor, Jan Cvitkovič, ddr. Rudi Rizman, Mitja Čander, dr. Igor Šoltes ...
Revizionizem gre širše
Nekdanji slovenski senator Stojan Spetič, ki je glede tega napisal pismo predsedniku italijanske republike Sergiu Mattarelli, opozarja, da je treba upoštevati širši kontekst. »Tajani je povsem na koncu mandata v evropskem parlamentu in ni zelo kvalificiran politik, ampak bolj simbolična figura, ki ga je tja postavil Berlusconi. Niti ni vedel, za kaj gre, ozračje je bilo nabito z nacionalizmom in je vzkliknil italijanski Istri in Dalmaciji. A streljati po Tajaniju je streljati v prazno. Predsednik države Sergio Mattarella pa je v soboto zvečer na slovesnosti na Kvirinalu, ki jo je neposredno prenašal prvi program nacionalne televizije RAI 1, navzoči pa so bili mnogi visoki politiki in tudi diplomati, med njimi slovenski veleposlanik v Rimu in predstavnik italijanske manjšine v slovenskem parlamentu, izrekel nekaj hudih izjav. Denimo to, da fojbe in povojni poboji niso povezani s fašizmom, da to sploh ni bilo nobeno maščevanje, ampak samo etnično čiščenje in nacionalno sovraštvo Slovanov proti Italijanom. Pred tem pa so predvajali še film Rdeča Istra. Vse skupaj me je spominjalo na Orwellov roman 1984, v katerem so vsak dan imeli uro sovraštva. V Italiji pa imamo teden sovraštva enkrat na leto, in to je sovraštvo proti Slovanom, Slovencem, Hrvatom, komunistom in tako dalje,« je dejal Stojan Spetič.
Po njegovem mnenju se je treba vprašati tudi, kako je mogoče, da je Italija 10. februar razglasila za dan spomina na fojbe in eksodus, »ko je pa to navsezadnje obletnica pariške mirovne pogodbe, s katero se je svet pomiril z Italijo, potem ko je bila fašistična in agresorska država«. »V pariški mirovni pogodbi so resda vzeli Italiji to, kar je pobrala po prvi svetovni vojni, se pravi rapalsko mejo, Istro, Reko, Zadar in tako naprej, je pa tudi res, da Italija ni bila kaznovana, kot sta bili Nemčija in Avstrija, ki sta bili zasedeni in razdeljeni na okupacijske cone. Perverzno je, da ta datum izrabiš za to zadevo. Izrabili pa so ga zaradi bližine s 27. januarjem, ko je evropski dan spominjanja na holokavst,« je prepričan nekdanji senator.
»Treba je pogledati še kulturni kontekst – uničiti spomin na nacizem in fašizem, ki sta nekoč veljala za absolutno zlo, zdaj ko je v vsej Evropi na pohodu desnica, je pa treba dokazati, da sta bila absolutno zlo komunizem in socializem na Vzhodu, nacifašizem pa je bila pač ena epizoda, ki niti ni bila tako strašna, ker so bili oni drugi hujši. Prihaja do zamenjave na lestvici vrednot, kar je po mojem mnenju hudo. In to se dogaja tudi v Sloveniji. Ne govorimo več o zgodovini, ampak o neki propagandi in dialektiki, kjer vsak razlaga svoje velike resnice in razglaša krivce. Zgodovinski revizionizem je dosegel svoj vrhunec.«
Ne gre pa prezreti še dejstva, da bodo maja evropske volitve in da desnica, pravi Spetič, potrebuje vetra v jadra. »Brenkati na to struno, tako kot brenkajo tudi na struno rasizma proti migrantom, in govoriti o grdih Slovanih, ki pobijajo Italijane, je najlažje.«
Na popevkarskem festivalu v San Remu, ki ima dolgo tradicijo in ga običajno spremlja več milijonov televizijskih gledalcev, je v soboto zmagal Alessandro Mahmoud, ki nastopa pod imenom Mahmood. Kar pa je, po poročanju Guardiana, precej vznemirilo nekatere populistične politike. Največ glasov gledalcev je namreč dobil pevec Ultimo, a ti glasovi štejejo za 40 odstotkov rezultata, 60 odstotkov pa glasovi strokovne žirije, sestavljene iz glasbenih strokovnjakov in novinarjev.
Podpredsenik vlade Matteo Salvini je na tviterju komentiral: »Mahmood ... najlepša italijanska pesem?« Tudi Luigi di Maio iz gibanja Pet zvezd se je obregnil ob izid z besedami, da je Mahmoodova zmaga odsev želja manjšinske žirije, sestavljene iz »novinarjev in radikalnega šika«.
Za spremembo glasovalnega sistema se je zavzel tudi Marcello Foa, predsednik RAI, ki je prireditev prenašala. Foa, ki je v preteklosti izražal protimigrantska stališča, meni, da bi bilo treba glasovanje spremeniti tako, da bi javnost imela občutek, da je njeno mnenje pomembno.
Mahmood, ki se je rodil v Milanu materi Italijanki in očetu Egipčanu, je novinarjem dejal, da je njegova pesem Soldi stoodstotno italijanska in da želi z njo povedati neko zgodbo o svojem otroštvu, ne pa izražati političnega stališča.
