Znanost bi približali ljudem
Na Univerzi na Primorskem so ob včerajšnjem prevzemu piranskega akvarija napovedali vzpostavitev znanstvenega centra, ki bo združeval še Arheološki park Simonov zaliv, s katerim že upravljajo, hišo znanosti in izobraževalni center. Zadnja dva nameravajo ustanoviti do konca tega leta.
Pogodbo o brezplačnem prenosu lastništva našega edinega morskega akvarija z države na Univerzo na Primorskem sta včeraj v Piranu podpisali ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec ter rektorica Klavdija Kutnar. Nepremičnina je po pogodbi sicer ovrednotena na dva milijona evrov. Do zdaj je akvarij deloval pod okriljem Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran, toda ko mu je lani poleti zaradi upada obiska med pandemijo grozilo dokončno zaprtje, so na resornem ministrstvu zanj poskušali najti drugačno lastniško rešitev. Prvotni načrti, da bi ga prevzela Morska biološka postaja oziroma krovna ustanova Nacionalni inštitut za biologijo, s katero akvarij veliko sodeluje, se niso izšli. Razlog je bilo pogojevanje za prevzem lastništva z zagotovili države o dolgoročni finančni stabilnosti akvarija in načrtih za vlaganje v raziskovalno infrastrukturo v višini pol milijona evrov.
Komunikacija univerze z okoljem
»O centru znanosti smo razmišljali že v preteklosti, a je ideja postala aktualna z odločitvijo, da prevzamemo akvarij. Tak koncept poznajo številne univerze po svetu, predvsem v Združenih državah Amerike, kjer na ta način komunicirajo s svojim okoljem, promovirajo svoje delo in popularizirajo znanost,« je povedal Aleš Oven, pomočnik rektorice Univerze na Primorskem Klavdije Kutnar.
Center, ki trenutno še nima svojega vodje, bo sprva povezal akvarij in Arheološki park Simonov zaliv, kjer je predstavljena nekdanja rimska vila z ostanki mozaikov in pristaniščem. V nadaljevanju pa naj bi zaživeli še dve piranski lokaciji – hiša znanosti in izobraževalni center. »Za lažjo predstavo je mogoče hišo znanosti primerjati z ljubljansko hišo eksperimentov, vendar bomo imeli mi druge vsebine,« je pojasnil sogovornik. Teh sicer še niso povsem dorekli, zagotovo pa bodo izhajali iz svojih treh razvojnih stebrov – inovacij na področju lesa, zdravstvene preventive in psihologije, s katero se ukvarja njihov center za preprečevanje samomora. Šlo naj bi predvsem za interaktivne vsebine, ki bodo na voljo obiskovalcem tudi prek virtualne resničnosti.
40.000
do 45.000 obiskovalcev na leto ima piranski akvarij
Medtem ko naj bi hiša znanosti zaživela v univerzitetni zgradbi na Bolniški ulici (v bližini minoritskega samostana), pa bodo v prostorih, ki so v njihovi lasti, ob Tartinijevem trgu, predvidoma vzpostavili izobraževalni center s sejno dvorano in učilnico. Denar za financiranje in razvoj vsega naštetega bodo iskali z razpisi. Za začetek pa bodo v vzdrževanje akvarija, ki bo zaprt do marca, vložili okoli 80.000 evrov.
