Trump se razkazuje z vojaško parado, ljudstvo protestira proti »noremu kralju«

Ameriški predsednik Donald Trump je na 250. obletnico ameriške vojske – in na svoj 79. rojstni dan – vendarle dobil vojaško parado. Med Belo hišo in washingtonskim parkom National Mall je sinoči maširalo več kot 6000 vojakov, se zapeljalo 128 tankov vse skupaj so preleteli helikopterji in vojaška letala. V prestolnici in številnih drugih ameriških mestih pa so z geslom nobenih kraljev demonstrirali tudi nasprotniki prvega republikanca. Po ocenah ameriških medijev se jih je udeležilo več milijonov ljudi, v New Yorku več kot 200.000. Najbolj vroče je bilo spet v Los Angelesu.

V Minnesoti ubili demokratsko poslanko in njenega moža

V spomin na ustanovitev vojske pod kasnejšim prvim predsednikom Georgeom Washingtonom leto dni pred deklaracijo o neodvisnosti ZDA so po washingtonski Constitution Avenue v soboto paradirale tudi konjske vprege. Drugih vojn od obeh svetovnih prek korejske in vietnamske do zadnjih vojn proti terorizmu so se spomnili z značilnimi vojaškimi vozili tistega časa. Na koncu so se pred predsednikom Trumpom, prvo damo Melanio, obrambnim ministrom Petom Hegsethom in drugimi zapeljali najnovejši tanki, roboti in brezpilotna letala.

FOTO: Matthew Hatcher Afp

Navdih za parado je 45. in 47. predsednik ZDA dobil leta 2017 v Parizu. Po štirih letih demokratskega predsednika Joeja Bidna, ki je tudi v vojski v ospredje postavljal raznolikost, pravičnost in vključevanje (DEI) s transspolnimi vojaki na čelu, pa hoče še posebej poudarjati vojaško moč. Temu je bila namenjena tudi prva velika vojaška parada v ameriški prestolnici po koncu zalivske vojne predsednika Georgea H. W. Busha. »Naši vojaki nikoli ne dvignejo rok, nikoli se ne predajo in nikoli ne odstopijo, borijo, borijo, borijo se in zmagajo, zmagajo, zmagajo,« je dejal sedanji republikanski prvak.

S temi besedami je spomnil na svoj klic po lanskem poskusu uboja v pensilvanskem Butlerju, kjer se je le za las rešil smrti. Njegovi zapriseženi nasprotniki so tedaj žalovali, da se 21-letnemu Thomasu Matthewu Crooksu ni posrečilo, in tudi zdaj so v prestolnici Washington in drugje potekale demonstracije pod sloganom nobenih kraljev. »Mislila sem, da je bil Richard Nixon najslabše, kar se nam je lahko zgodilo, pa sem se zmotila,« je upokojena vladna uslužbenka Jenny v soboto popoldne pred Belo hišo spomnila na nekdanjega republikanskega predsednika, ki je odstopil zaradi afere Watergate. Z velikim napisom »nobenih vojaških parad« je sedela pred zagrajeno Belo hišo.​

Demonstrantka pred Belo hišo. FOTO: Barbara Kramžar

Jenny je imela ob ogradi razpostavljenih še več napisov: zlobni Trump pravi, da ne mara migrantov iz lukenj, kot so afriške države, rad pa bi jih vzel iz Norveške; zlobni Trump pravi, da bo prevzel Grenlandijo; Trump je šestkrat razglasil stečaj in bankrotiral milijone dolarjev. Protestnica iz Washingtona se ni mogla odločiti, kaj bi označila za najslabše v skoraj petmesečni vladavini 45. in 47. republikanskega predsednika: »O moj bog, ne vem, kje naj začnem? To je avtokratski režim!«  Potem pa je vendarle naštela ukrepe proti zdravstvenemu zavarovanju za revne Medicaid, »nasilni in zmedeni« boj proti priseljevanju, odpuščanje državnih uslužbencev.

V bližini je Philipos Melaku-Bello proti Trumpu demonstriral s palestinsko zastavo v roki. »ZDA so bile ustanovljene zato, da so uničile kraljevsko vlado, ne pa, da se vračamo k njej!« Sociolog etiopskih in brazilskih korenin pred Belo hišo protestira že štiri desetletja, a ji je običajno bližje, zdaj so ograde potisnili vse do ulice H.  Proteste proti »noremu kralju« so organizirali tudi v številnih drugih ameriških mestih. Za takšnega so svoje čase imeli zadnjega britanskega kralja Georgea III., ki je izgubil ameriške kolonije.

Protestnik pred Belo hišo. FOTO: Barbara Kramžar

Trump se je šalil, da ne more biti kralj, saj mu zvezni sodniki, ki so jih imenovali prejšnji demokratski predsedniki, na vsakem koraku podstavljajo polena pod noge. Ob strani pa so mu tudi na dan parade in protestov proti kralju stali mnogi, ki so ga novembra tudi izvolili za predsednika. Med njimi je bila v soboto popoldne pred Belo hišo tudi temnopolta upokojena vojakinja Evelyn, ki je z družino prišla predsednika podpret iz teksaškega Austina. »Ti ljudje ne poznajo ameriške ustave, ne poznajo deklaracije o neodvisnosti!« je s prstom pokazala na demonstrante proti kraljevini.

Vojakinja Evelyn (na fotografiji desno) je prišla iz Teksasa. FOTO: Barbara Kramžar

Okrog vogala na 15. ulici je Trumpa hvalil Ben iz Ohia, ki mu je všeč vse, kar je doslej naredil republikanski predsednik. Veseli se nižanja vseh vrst davkov, še posebej za delavski razred, ter zaprtja meja za nezakonite migrante, je dejal in spomnil, da je te iz države izganjal tudi demokrat Barack Obama, pa se tedaj nihče ni pritoževal. »Če bi Trump rekel, da je kisik dober za nas, bi demokrati nehali dihati!« Izpolnjuje svoje obljube, je dodala Teksančanka Shelley, ki je prišla podpret predsednika, vojsko in zastavo. Včeraj je bil tudi dan ameriške zastave, ki jo na demonstracijah za priseljence in druge pogosto zamenjujejo mehiške ali palestinske.

Ben in Shelley podpirata Trumpa. FOTO:  Barbara Kramžar

Nasprotniki kritizirajo posredovanje vojske pri protestih v Los Angelesu, kjer je bilo v soboto spet vroče. Po paradi je bilo slišati tudi kritike, da najmočnejša vojska sveta ne potrebuje takšnega razkazovanja. V času izraelskega napada na Iran, ukrajinske vojne in drugih zaostritev v Pentagonu nasprotno upajo na nove prostovoljce, ki jih je še posebej pod Bidnom primanjkovalo. Varnostnik Matthew Paul Perry, ki je v soboto popoldne čez bližnjo ogrado proti Beli hiši spuščal ljudi z dovolilnicami, je povedal, da so zaradi dogajanj v svetu v visoki pripravljenosti, sam se je najbolj bal samomorilskih bomb in osamljenih strelcev.

V Washingtonu so v soboto prodajali spominke s predsednikovo podobo. FOTO: Barbara Kramžar

Vsaj v soboto so Američane najbolj razburile posledice domačih političnih razkolov. V Minnesoti so ob zaključku Delove redakcije še iskali 57-letnega Vancea Luthra Boelterja, ki je ubil državno zakonodajalko Melisso Hortman in njenega moža ter huje ranil senatorja Johna Hoffmana s soprogo. Demokratka Melissa Hortman je pred nekaj dnevi glasovala za republikansko zakonodajo, ki nezakonitim priseljencem odvzema pravico do državnega zdravstvenega zavarovanja. Boelter, ki ga je na prejšnje delovno mesto imenoval demokratski guverner Minnesote Tim Walz, je v avtomobilu pustil manifesto s sedemdesetimi ljudmi na smrtonosnem spisku – in napis »nobenih kraljev«.