Ameriški vojaki se vračajo v savdsko oporišče
Po iranskem zajetju britanskega tankerja in drugih nedavnih incidentih vse bolj zaskrbljeni tudi v Washingtonu
Odpri galerijo
Ameriška vojaška ladja USS Boxer. FOTO: Ahmed Jadallah/Reuters
New York – Po iranskem zajetju britanskega tankerja ZDA se v vojaško oporišče v Savdski Arabiji, ki je bilo zapuščeno petnajst let, vrača okrog petsto vojakov. Oporišče Princ Sultan okrog 130 kilometrov od Riada dobiva tudi vojaška letala in raketne sisteme za protizračno obrambo, sporočajo v Pentagonu.
Petsto ameriških vojakov ni veliko v primerjavi s šestdeset tisoč, kolikor jih je v savdskem oporišču delovalo v času iraške vojne, zato ni mogoče napovedovati, ali bo Iran grožnje vzel resno. Revolucionarni gardi islamske republike pripisujejo tudi nedavno zavzetje tankerja Združenih arabskih emiratov, še pred tem pa več napadov na druge tankerje na poti skozi Hermuško ožino. V Teheranu so že namigovali, da lahko zaprejo vrata skozi najpomembnejšo svetovno naftno pot, pa čeprav je zunanji minister Džavad Zarif v intervjuju za Bloomberg dodal, da tega nočejo zaradi lastnih interesov.
V Pentagonu zagotavljajo, da okrepitve niso odgovor na določene iranske provokacije, saj so se nanje pripravljali že tedne, res pa se tudi težave na območju ne začenjajo šele z zadnjim zajetjem tankerja. Britanci so zaradi suma prepovedanega oskrbovanja z nafto Sirije predsednika Bašarja Asada pred Gibraltarjem nedavno ustavili iranskega, mesec dni po iranski sestrelitvi ameriškega obveščevalnega letala brez človeške posadke pa je predsednik Donald Trump konec tedna sporočil, da so sami sestrelili iranskega. Predstavniki islamske republike so takšne trditve zavrnili in se posmehovali, da so ZDA morda sestrelile lastnega drona.
Ameriški predsednik zdaj pravi, da Iran kaže svoje resnične barve ter je država ena sama velika težava, a tudi ponavlja, da zaradi približevanja energetski neodvisnosti sami v Perzijsko-arabskem zalivu nimajo veliko tankerjev. Z Združenim kraljestvom pa so vendarle v dogovoru in stari zavezniki, poudarja ameriški predsednik, ki spominja, da se bo »absurden dogovor, ki ga je sklenil predsednik Obama«, kmalu iztekel. »Ko delujete z državami, morate delovati za petdeset ali sto let.«
Zaradi vse manjših ameriških energetskih interesov na območju v Washingtonu že pozivajo zainteresirane države, naj sodelujejo pri zavarovanju plovnih poti, a doslej še ni bilo velike pripravljenosti za prevzemanje tradicionalne vloge ZDA. Ob zajetju tankerja Stena Impero k dodatni zaščiti poziva tudi britanska ladjarska zbornica ladjarjev.
Petsto ameriških vojakov ni veliko v primerjavi s šestdeset tisoč, kolikor jih je v savdskem oporišču delovalo v času iraške vojne, zato ni mogoče napovedovati, ali bo Iran grožnje vzel resno. Revolucionarni gardi islamske republike pripisujejo tudi nedavno zavzetje tankerja Združenih arabskih emiratov, še pred tem pa več napadov na druge tankerje na poti skozi Hermuško ožino. V Teheranu so že namigovali, da lahko zaprejo vrata skozi najpomembnejšo svetovno naftno pot, pa čeprav je zunanji minister Džavad Zarif v intervjuju za Bloomberg dodal, da tega nočejo zaradi lastnih interesov.
...
V Pentagonu zagotavljajo, da okrepitve niso odgovor na določene iranske provokacije, saj so se nanje pripravljali že tedne, res pa se tudi težave na območju ne začenjajo šele z zadnjim zajetjem tankerja. Britanci so zaradi suma prepovedanega oskrbovanja z nafto Sirije predsednika Bašarja Asada pred Gibraltarjem nedavno ustavili iranskega, mesec dni po iranski sestrelitvi ameriškega obveščevalnega letala brez človeške posadke pa je predsednik Donald Trump konec tedna sporočil, da so sami sestrelili iranskega. Predstavniki islamske republike so takšne trditve zavrnili in se posmehovali, da so ZDA morda sestrelile lastnega drona.
Ameriški predsednik zdaj pravi, da Iran kaže svoje resnične barve ter je država ena sama velika težava, a tudi ponavlja, da zaradi približevanja energetski neodvisnosti sami v Perzijsko-arabskem zalivu nimajo veliko tankerjev. Z Združenim kraljestvom pa so vendarle v dogovoru in stari zavezniki, poudarja ameriški predsednik, ki spominja, da se bo »absurden dogovor, ki ga je sklenil predsednik Obama«, kmalu iztekel. »Ko delujete z državami, morate delovati za petdeset ali sto let.«
...
Zaradi vse manjših ameriških energetskih interesov na območju v Washingtonu že pozivajo zainteresirane države, naj sodelujejo pri zavarovanju plovnih poti, a doslej še ni bilo velike pripravljenosti za prevzemanje tradicionalne vloge ZDA. Ob zajetju tankerja Stena Impero k dodatni zaščiti poziva tudi britanska ladjarska zbornica ladjarjev.
