Bela hiša mora oceniti, da je Balkan pomemben

Kam lahko pripelje predolgo odlašanje, je nazorno pokazala krvava morija v nekdanji Jugoslaviji.
Fotografija: Bill Clinton meni, da bi bili v BiH brez daytonskega sporazuma priča še eni Srebrenici. FOTO: Antonio Bronić/Reuters
Odpri galerijo
Bill Clinton meni, da bi bili v BiH brez daytonskega sporazuma priča še eni Srebrenici. FOTO: Antonio Bronić/Reuters

Nevladna organizacija Svetovalni svet za BiH iz Washingtona je podelila nagradi za življenjsko delo Billu Clintonu in generalu Wesleyju Clarku. Nekdanji ameriški predsednik je izrazil obžalovanje, ker je mednarodna skupnost dopustila, da ima daytonski sporazum toliko lukenj.

Bill Clinton je še pojasnil, da ga najbolj boli, ker so z daytonskim mirovnim sporazumom postavili omejitve združitvi Bosne in Hercegovine. Kljub temu je dejal, da je bila takšna rešitev veliko boljša, kot da bi bili v BiH priča še enemu genocidu v Srebrenici. Clinton je svetoval Bosancem, naj nadaljujejo delo in boj, da ne bodo zaostali za svetom.


Čas je za akcijo na Balkanu


Čeprav ZDA že dolgo ne igrajo aktivne vloge v BiH, se je njen angažma s prihodom predsednika Donalda Trumpa v Belo hišo še zmanjšal. Prvi mož ministrstva za zunanje zadeve Matthew Palmer tako v kongresu ni znal odgovoriti na vprašanje, kaj bi bilo treba storiti, če bosanski politiki ne bodo dosegli političnega dogovora o volilni zakonodaji pred volitvami. Pobudo so prevzele ameriške nevladne organizacije, ki so prepričane, da je napočil čas za akcijo na Zahodnem Balkanu.

Po njihovem mora v tem primeru urad visokega predstavnika (OHR) uporabiti svoje pristojnosti in vsiliti rešitev vladajočim bosanskim strankam. Ker si ZDA in EU prizadevata najti za vse sprejemljiv kompromis, v nevladnih organizacijah upajo, da to ne bo treba. Postavljajo si predvsem vprašanje, kako lahko ameriška administracija vrne ZDA v regijo. Po mnenju nekdanjega diplomata Franka Wisnerja je najpomembneje, da vrh ameriške vlade, Trump in njegov kabinet ocenijo, da je Balkan pomemben. Gre za sprejetje politične odločitve v Beli hiši, ki pa je še ni videti.
 

Širitev nestabilnosti po vsej Evropi


Ameriški inšitut za mir je opozoril, da bi BiH morala postati prednostna naloga ZDA že leta 2018. V študiji Čas je za akcijo na Zahodnem Balkanu navaja, da so razmere v regiji veliko boljše, kot so bile v devetdesetih letih, vendar se prebivalci tega dela Evrope še naprej spopadajo s politično in gospodarsko nestabilnostjo. Inštitut vidi probleme tudi v ponovnem stopnjevanju napetosti med etničnimi skupinami in sosednjimi državami ter »rakavim« vplivom tujih sil. Po njihovem je napredovanje regije k razvitim družbam zastalo, ker se je Evropa ukvarjala z lastnimi problemi, tako da ni imela časa za Zahodni Balkan.

Poleg prioritetne obravnave BiH se tudi inšitut, tako kot druge nevladne organizacije, zavzema za uporabo pristojnosti OHR, ki lahko sam izdela volilni zakon in ga razglasi v imenu Federacije BiH in Republike srbske. Po njihovem bi se morale ZDA in EU po jesenskih volitvah posvetiti usmerjanju daytonskih institucij skladno s pristopnim postopkom v EU, vendar ne za ceno odrekanja temeljem daytonskega mirovnega sporazuma. 

Inštitut se je zavzel tudi za krepitev sodelovanja z Natom in za gospodarski razvoj, ki naj bi ga ZDA spodbudile z ustanovitvijo skupnega ameriško-bosanskohercegovskega sklada za mala in srednja podjetja. Sklenil je s pozivom ZDA, naj se skupaj z EU aktivno vključijo v regionalno dogajanje, da se nestabilnost ne bi razširila po vsej Evropi. Kam lahko pripelje predolgo odlašanje z akcijo, je nazorno pokazala krvava morija v nekdanji Jugoslaviji.

Komentarji: