Berlin in Dunaj za okrepljeni Frontex
Proti »trdemu« brexitu: Sebastian Kurz po Španiji in Egiptu še v Nemčiji in Franciji – Nestrinjanje glede razdeljevanja beguncev
Odpri galerijo
Morda bo Kurzu, Merklovi in drugim voditeljem EU pomagalo, da je migracij vse manj. Foto Reuters
Nemška kanclerka Angela Merkel pozdravlja predloge predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja o razširjenem nadzoru nad zunanjimi mejami EU, njen avstrijski gost Sebastian Kurz pa pred bližnjim vrhom EU v Salzburgu poudarja tudi odločenost obeh držav za preprečitev »trdega« brexita.
»Ko kaj spreminjamo, vedno dobivamo nasprotni veter,« meni avstrijski kancler Sebastian Kurz, a ni videti, da bi mladega konservativca to ustavljalo doma ali drugod v Evropi. Njegov potovalni načrt v vlogi predsedujočega Sveta EU je samo v preteklih dneh obsegal enajst tisoč kilometrov – del tega je bil nocojšnji obisk pri nemški kanclerki Angeli Merkel in jutrišnji pri francoskem predsedniku Emmanuelu Macronu. Že v sredo je o nujnosti skupnega nadzora evropskih meja prepričeval španskega premiera Pedra Sáncheza, ki mu nekateri očitajo »kulturo dobrodošlice«. A po prepričanju drugih tudi bližnji Maroko ne sodeluje več tako prizadevno pri zavračanju migrantov, potem ko so v Rabatu videli veliko višje vsote, ki jih Evropa za podobno posredovanje na balkanski poti namenja Turčiji.
Arhitektka sporazuma z Ankaro je bila prav nemška kanclerka Angela Merkel, zato njen nedeljski gost ni »dunajska alternativa«, kot bi Sebastiana Kurza tudi v Nemčiji radi videli njegovi privrženci. Krščanskodemokratska voditeljica je v krizi iz poletja 2015 videla človekoljubni imperativ, z odprtjem meja stotisočim iskalcem azila pa je tudi Avstriji in drugim državam na balkanski poti odvzela znaten delež težav – in jih z nacionalistično Alternativo za Nemčijo dobila sama. Kurz kljub temu ne prikimava nemškemu zavzemanju za razdeljevanje beguncev po evropskih državah, ob vprašanju sprejemnih centrov zanje v nekaterih državah EU ali celo izven nje pa sam ne pridobiva vseh soglasij. Pri zavzemanju za okrepljeni Frontex pa Avstrija in Nemčija gradita enotno fronto proti nekaterim evropskim državam, ki v tem vidijo grožnjo lastni suverenosti.
Angela Merkel lahko iskreno ploska tudi avstrijskemu zavzemanju za tesnejše sodelovanje z afriškimi državami pri obvladovanju migracij. Avstrijski kancler v sodelovanju z Afriško unijo decembra načrtuje afriški forum na Dunaju, njegova nemška kolegica pa se je nedavno vrnila s še enega potovanja po državah črne celine. Kurz ne pozablja niti na Bližnji vzhod. V Berlin je prispel iz Egipta, kamor je na pogovore s predsednikom al Sisijem – tudi o organizaciji vrha Arabske lige in EU – potoval s predsednikom evropskega sveta Donaldom Tuskom.
Nemčija si poleg tega prizadeva za vračanje iskalcev azila v tiste evropske države, kamor so najprej vstopili, in je z Grčijo in Španijo že sklenila takšne dogovore, notranji minister Horst Seehofer podobnega napoveduje z Italijo. Iz Rima pa je slišati ugovore, in če jih bodo uveljavljali, bodo s tem še bolj dokazovali nevarnosti nacionalizma v nekaterih evropskih državah. Med temi kljub svobodnjakom v dunajski vladi v Berlinu ne vidijo Avstrije, v veliki meri prav zaradi pragmatičnega kanclerja. Tudi Kurz je v nedeljo zvečer v kanclerski palači soglašal, da je okrepitev Frontexa, kot jo je predstavil predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker, edini način za konec sedanjega ogrožanja človeških življenj in dobičkov tihotapcev z ljudmi.
Po več odmevnih ubojih migrantskih zločincev Nemčija na svoji koži spoznava eksplozivnost migrantske krize, zaradi skrajnodesničarskih demonstracij, ki so sledile v Chemnitzu in drugod, se v velikih nemških podjetjih, kot sta Lufthansa in BMW, celo bojijo za ugled države v svetu. Morda bo Kurzu, Merklovi in drugim voditeljem EU pomagalo, da je migracij vse manj, a v Siriji grozijo novi uničujoči napadi vladnih in ruskih sil na civiliste. Priprave na skorajšnji vrh v Salzburgu pa ne morejo niti mimo velikih težav zaradi brexita, pri čemer bosta Nemčija in Avstrija po besedah Sebastiana Kurza poskusili preprečiti »trdi« izstop Velike Britanije iz EU. V Salzburgu v sredo in četrtek ne bodo sprejemali sklepov, zato voditelja pričakujeta še toliko bolj plodno razpravo.
»Ko kaj spreminjamo, vedno dobivamo nasprotni veter,« meni avstrijski kancler Sebastian Kurz, a ni videti, da bi mladega konservativca to ustavljalo doma ali drugod v Evropi. Njegov potovalni načrt v vlogi predsedujočega Sveta EU je samo v preteklih dneh obsegal enajst tisoč kilometrov – del tega je bil nocojšnji obisk pri nemški kanclerki Angeli Merkel in jutrišnji pri francoskem predsedniku Emmanuelu Macronu. Že v sredo je o nujnosti skupnega nadzora evropskih meja prepričeval španskega premiera Pedra Sáncheza, ki mu nekateri očitajo »kulturo dobrodošlice«. A po prepričanju drugih tudi bližnji Maroko ne sodeluje več tako prizadevno pri zavračanju migrantov, potem ko so v Rabatu videli veliko višje vsote, ki jih Evropa za podobno posredovanje na balkanski poti namenja Turčiji.
Arhitektka sporazuma z Ankaro je bila prav nemška kanclerka Angela Merkel, zato njen nedeljski gost ni »dunajska alternativa«, kot bi Sebastiana Kurza tudi v Nemčiji radi videli njegovi privrženci. Krščanskodemokratska voditeljica je v krizi iz poletja 2015 videla človekoljubni imperativ, z odprtjem meja stotisočim iskalcem azila pa je tudi Avstriji in drugim državam na balkanski poti odvzela znaten delež težav – in jih z nacionalistično Alternativo za Nemčijo dobila sama. Kurz kljub temu ne prikimava nemškemu zavzemanju za razdeljevanje beguncev po evropskih državah, ob vprašanju sprejemnih centrov zanje v nekaterih državah EU ali celo izven nje pa sam ne pridobiva vseh soglasij. Pri zavzemanju za okrepljeni Frontex pa Avstrija in Nemčija gradita enotno fronto proti nekaterim evropskim državam, ki v tem vidijo grožnjo lastni suverenosti.
Angela Merkel in Sebastian Kurz. Foto AFP
Iz Rima ugovori
Angela Merkel lahko iskreno ploska tudi avstrijskemu zavzemanju za tesnejše sodelovanje z afriškimi državami pri obvladovanju migracij. Avstrijski kancler v sodelovanju z Afriško unijo decembra načrtuje afriški forum na Dunaju, njegova nemška kolegica pa se je nedavno vrnila s še enega potovanja po državah črne celine. Kurz ne pozablja niti na Bližnji vzhod. V Berlin je prispel iz Egipta, kamor je na pogovore s predsednikom al Sisijem – tudi o organizaciji vrha Arabske lige in EU – potoval s predsednikom evropskega sveta Donaldom Tuskom.
Nemčija si poleg tega prizadeva za vračanje iskalcev azila v tiste evropske države, kamor so najprej vstopili, in je z Grčijo in Španijo že sklenila takšne dogovore, notranji minister Horst Seehofer podobnega napoveduje z Italijo. Iz Rima pa je slišati ugovore, in če jih bodo uveljavljali, bodo s tem še bolj dokazovali nevarnosti nacionalizma v nekaterih evropskih državah. Med temi kljub svobodnjakom v dunajski vladi v Berlinu ne vidijo Avstrije, v veliki meri prav zaradi pragmatičnega kanclerja. Tudi Kurz je v nedeljo zvečer v kanclerski palači soglašal, da je okrepitev Frontexa, kot jo je predstavil predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker, edini način za konec sedanjega ogrožanja človeških življenj in dobičkov tihotapcev z ljudmi.
Skrbi jih ugled
Po več odmevnih ubojih migrantskih zločincev Nemčija na svoji koži spoznava eksplozivnost migrantske krize, zaradi skrajnodesničarskih demonstracij, ki so sledile v Chemnitzu in drugod, se v velikih nemških podjetjih, kot sta Lufthansa in BMW, celo bojijo za ugled države v svetu. Morda bo Kurzu, Merklovi in drugim voditeljem EU pomagalo, da je migracij vse manj, a v Siriji grozijo novi uničujoči napadi vladnih in ruskih sil na civiliste. Priprave na skorajšnji vrh v Salzburgu pa ne morejo niti mimo velikih težav zaradi brexita, pri čemer bosta Nemčija in Avstrija po besedah Sebastiana Kurza poskusili preprečiti »trdi« izstop Velike Britanije iz EU. V Salzburgu v sredo in četrtek ne bodo sprejemali sklepov, zato voditelja pričakujeta še toliko bolj plodno razpravo.
