Biden bo z veseljem opazoval notranje republikanske spopade

»Dober dan za demokracijo, dober dan za Ameriko!« je demokratski predsednik Joe Biden ocenil veliko slabše rezultate vmesnih volitev za opozicijsko republikansko stranko od pričakovanih. »Naša demokracija je bila v zadnjih letih na preizkušnji, a je ameriško ljudstvo spregovorilo in spet potrdilo, da je demokracija tisto, kar smo.«

V vseh ameriških zveznih državah sinoči še niso prešteli vseh glasovnic, že zdaj pa je jasno, da ne bo »rdečega cunamija«, ki so ga po značilni republikanski barvi napovedovali pred vmesnimi volitvami za predstavniški dom, senat, guvernerje zveznih držav in številne druge lokalne položaje. Republikanci še upajo na večino v predstavniškem domu, a se ameriški konservativci že medsebojno obtožujejo za slabše rezultate od pričakovanih, in še posebej pod vprašaj postavljajo prihodnjo vlogo svojega zadnjega predsednika Donalda Trumpa.

Republikanci so prejeli manj kongresnih sedežev od pričakovanih. FOTO: Joshua Roberts/Reuters

»Morda se čudite mojemu obsesivnemu optimizmu, a sem se skozi ves proces počutil dobro!« je na eni svojih redkih tiskovnih konferenc dejal očitno zadovoljni predsednik »modrih« demokratov. Napovedani gigantski rdeči val se ni zgodil in po njegovih ocenah so demokrati na vmesnih volitvah izgubili manj sedežev od katerega koli predsednika v zadnjih štiridesetih letih, pri guvernerjih je položaj najboljši po letu 1986.

Optimizem demokratskega predsednika

Demokratski predsednik ZDA je priznal, da so volivci povedali svoje tudi o draginji in kriminalu, a so po njegovem prepričanju tudi ohranili »našo demokracijo«, še posebej mladi, ki so se spet v rekordnem številu udeležili volitev. Ti hočejo tudi spopadanje s podnebno krizo in nasiljem s strelnim orožjem, pa osebne pravice in svoboščine ter odpis študentskega dolga. Govoril je o težkih zadnjih letih pandemije, a tudi poudaril sedanjo 2,6-odstotno rast ter dolgoročne investicije v Ameriko, sprejete z večstomilijardnim zakonom za izboljšanje infrastrukture, kot so ceste, mostovi in hitri internet. Predvideval je, da se bodo prvi rezultati teh investicij pokazali v začetku prihodnjega leta ter poudaril tudi investicije zasebnih podjetij v proizvodnjo polprevodnikov in drugega.

Ameriški predsednik Joe Biden. FOTO: Tom Brenner/Reuters

To bo po besedah predsednika Joeja Bidna deset tisočem Američanov zagotovilo dobro plačana delovna mesta, tudi za tiste brez univerzitetne izobrazbe. Vodilni ameriški demokrat je omenil globalno inflacijo zaradi pandemije in »Putinove vojne v Ukrajini«, ZDA pa se po njegovem s tem spopadajo bolje od večine drugih razvitih držav sveta. Omenil je ukrepe za nižanje cen bencina in zdravil ter zmanjševanje skupnega dolga, po dvajsetih mesecih njegovega »težkega dela« pa pandemija ne nadzoruje več ameriških življenj. Verjame, da velika večina Američanov podpira dele njegove gospodarske agende, med njimi vračanje proizvodnje domov, pa tudi, naj bogati plačujejo svoj davčni delež.

Biden bo z veseljem opazoval notranje republikanske spopade

Biden bi kvečjemu privolil v nižanje davkov za srednji in delavski razred, pod nobenim pogojem pa ne bo dovolil rezov v pokojninski sistem ter zdravstveno zavarovanje za starejše. Z vetom bo preprečil tudi vsakršno zvezno prepoved za splave, drugje pa je pripravljen na kompromise z republikanci. »Prihodnost Amerike je preveč obetajoča, da bi bili ujeti v neskončne politične spopade!« Amerika je po njegovem edina država, ki je iz vsake krize izšla močnejša. Biden je po telefonu poklical  25-letnega floridskega voznika Uberja Maxwella Frosta, ki je prvi v kongres izvoljen pripadnik generacije Z. V drugem precedensu je James Roesener iz New Hampshira prvi transspolni moški, izvoljen v parlament ene od zveznih držav.

Maxwell Frost FOTO: Osebni arhiv

Demokratski prvak ZDA, ki bo čez slaba dva tedna praznoval 80. rojstni dan, se bo čez božične in novoletne praznike z družino posvetoval o morebitni ponovni predsedniški kandidaturi, o kateri resno razmišlja – medtem pa bo z veseljem opazoval republikanske spopade za oblast, kot je odgovoril na vprašanje o tekmi med prejšnjim republikanskim predsednikom Donaldom Trumpom in floridskim guvernerjem Ronom DeSantisom.

Rdeči ­cunami, ki so ga pred vmesnimi volitvami napovedale vse pomembnejše javnomnenjske raziskave, se ni uresničil, pa čeprav konservativci še vedno upajo na prevlado v predstavniškem domu, zato pa je na Floridi že slavil republikanski guverner. Štiriinštiridesetletni nekdanji vojaški veteran in kongresnik je leta 2018 v boju za guvernersko palačo v Tallahasseeju zmagal z manj kot 0,5 odstotka prevlade, zdaj je slavil tudi v tradicionalnih demokratskih okrajih, kot je Miami-Dade. DeSantis je slavil tudi s številnimi glasovi tradicionalnih demokratskih volivcev iz skupnosti Američanov južnoameriškega rodu.

Je Donald vpil na Melanio?

Njegov vzpon v republikanski stranki pa očitno jezi Donalda Trumpa, ki je na vmesnih volitvah podprl 300 republikanskih kandidatov in nastopil na desetinah predvolilnih zborovanj, a se mu številne politične stave niso izšle. Po poročilu novinarke New York Timesa Maggie Haberman je menda celo vpil na soprogo Melanio, saj mu je v Pensilvaniji priporočila podporo poraženemu srčnemu kirurgu in televizijski osebnosti Mehmetu Ozu. Trump je še pred volilnimi rezultati za prihodnji teden napovedal pomembno sporočilo iz svojega floridskega domovanja Mar-a-Lago, kar bo najverjetneje naznanitev predsedniške kandidature za volitve 2024 – in si prislužil kritike, da je sebe spet postavil pred stranko.

Donald in Melania Trump med glasovanjem na vmesnih volitvah FOTO: Eva Marie Uzcategui/AFP

DeSantis se lahko pohvali z gospodarskimi uspehi, uspešnim odpravljanjem škode zaradi orkanov in načelnim stališčem proti spopadanju zvezne zdravstvene birokracije s covidom-19 s karantenami in prepovedmi. Florida med pandemijo ni zaprla šol ali ukazala obveznega nošenja zaščitnih mask, a je bilo število žrtev primerljivo z drugimi. Zaradi tega in splošne blaginje se v sončno državo priseljujejo številni Newyorčani in Kalifornijci, ne le upokojenci, vse več republikancev pa prav v njem vidi prihodnjega voditelja.

Zaradi odsotnosti »rdečega cunamija« je iz nekaterih konservativnih krogov slišati tudi prve sume o ponarejanju volilnih rezultatov. »Vaša vlada je kot ček za pomoč pri spopadanju s posledicami pandemije poslala 1,1 milijona mrtvih ljudi, se sprašujete, koliko teh je volilo po pošti,« je pred volitvami tvitnil republikanski senator Rand Paul, ki je zmagal v Kentuckyju. V bitki za kongres in visoke položaje v zveznih državah je prevladalo tudi najmanj 210 republikancev, ki so javno podvomili o integriteti predsedniških volitev leta 2020.