Bidnova prva vojaška akcija na Bližnjem vzhodu

V očitni odgovor na nedavni raketni napad na vojaško oporišče v Iraku je ameriška vojska sinoči bombardirala oporišča proiranskih oboroženih skupin v Siriji. Novi demokratski predsednik Joe Biden je s tem izvedel svoje prvo vojaško posredovanje po nastopu v Beli hiši.

Iraška vlada še preiskuje vse okoliščine raketnega napada s petnajstega februarja, med katerim je bilo ranjenih več Američanov in je umrl njihov filipinski sodelavec. Tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby je bombardiranje sirskih namestitev proiranskih milic imenoval nedvoumno sporočilo, da bo predsednik Biden ukrepal za zaščito Američanov in drugih. Posvetujejo se tudi z zavezniki in za zmanjšanje napetosti na območju naj bi se predsednik od vseh opcij, ki so mu jih dali na voljo vojaški strokovnjaki, odločil za najbolj omejeno.



Ni še mogoče napovedovati, kako bo vojaško soočanje vplivalo na napovedano ameriško vrnitev k jedrskemu dogovoru z Iranom skupaj z evropskimi zavezniki, s katerim je želel demokrat Biden pretrgati z bližnje in srednjevzhodno politiko svojega republikanskega predhodnika. Donald Trump je Teheran ostro privil s sankcijami ter stavil na sodelovanje z Izraelom, Savdsko Arabijo in nekaterimi drugimi bližnjevzhodnimi zavezniki ob hkratnem spodbujanje ameriške energetske neodvisnosti z domačim pridobivanjem fosilnih goriv.

S tem je pomagal k zgodovinskemu pomirjevanju med Izraelom in vrsto arabskih držav, nič od tega pa ni videti na bližnjevzhodni prednostni listi demokratske Bele hiše. Ta bo morala šele dokazati, da vračanje k zunanji politiki prejšnjega demokratskega predsednika Baracka Obama ni tvegano.