Bizarno ali logično? V BiH deluje 16 četniških združenj

Legalne četniške organizacije so še eden v vrsti dokazov o nefunkcionalnosti in nemoči Bosne in Hercegovine.
Fotografija: Podobno kot marsikje na območju zahodnega Balkana in širše po Evropi so tudi v eni od najrevneših evropskih držav BiH zelo dejavne revizionistične družbene sile, ki poskušajo na novo napisati zgodovino. FOTO: Damir Sagolj/Reuters
Odpri galerijo
Podobno kot marsikje na območju zahodnega Balkana in širše po Evropi so tudi v eni od najrevneših evropskih držav BiH zelo dejavne revizionistične družbene sile, ki poskušajo na novo napisati zgodovino. FOTO: Damir Sagolj/Reuters

Družbena omrežja in del širše javnosti v Bosni in Hercegovini (BiH) je v teh dneh razburila informacija o dejavnih četniških organizacijah. Zgolj na videz nesmiselna bizarnost je logična posledica politične realnosti v delu države, menijo politični analitiki, publicist Dragan Bursać pa vzrok za takšno stanje vidi v tem, da BiH nima zakona o prepovedi zanikanja zločinov in genocida.

V BiH, ki so jo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja razcefrali in pahnili v bedo nacionalistični spopadi in je bila v drugi svetovni vojni prizorišče številnih krvavih bitk proti nacizmu in fašizmu, legalno deluje 16 četniških združenj. Združenja in organizacije, ki povezujejo srbske nacionaliste, ideološke sopotnike fašistov iz druge svetovne vojne, so bili uradno registrirani na sodiščih v srbski entiteti Republika Srbska, vpisani pa so v zbirni elektronski register združenj in fundacij BiH. Čeprav se jih večina predstavlja kot branik tradicionalnih vrednot in se navzven kažejo kot miroljubne ali celo protifašistične organizacije, pri Bošnjakih in Hrvatih v BiH vzbujajo nelagodje. Univerzitetni profesor sociologije Slavko Kukić je ne glede na to, kako se ta združenja poskušajo predstaviti javnosti, poudaril, da so četniki bili in bodo ostali fašisti.

»Četniška združenja so sledilci fašistične ideologije iz štiridesetih let prejšnjega stoletja. Samo to vrsto vrednot jim je mogoče pripisati. Vse drugo so sprevračanja in podtikanja. Menim, da je manj pomemben obstoj četniških združenj, bolj pomembno je okolje, ki ustvarja takšna združenja,« je za medije v BiH povedal profesor Kukić in spomnil, da je v delu BiH obstoj takšnih organizacij nekaj normalnega.

Spodbujanje namesto prepovedovanja fašističnih vrednot in slavljenje namesto kaznovanja ljudi, ki slavijo tovrstne vrednote, se Kukiću zdita slaba popotnica za prihodnost. So pa ta gibanja po Kukićevi oceni logična posledica politike dolgoletnega političnega voditelja bosanskih Srbov Milorada Dodika, ki je srbski član predsedstva BiH.


Zakaj BiH ne prepove zanikanja genocida?


»V Republiki Srbski je registriranih 16 četniških združenj. Torej ne 16 matematičnih, ne 16 medicinskih, ne 16 izobraževalnih, ne 16 ekoloških, ne 16 partizanskih, ne 16 filmskih, ne 16 gledaliških, ne 16 altruističnih, ne 16 humanitarnih, ne 16 združenj prostovoljnih darovalcev krvi. Ne! 16 fašističnih združenj. Legalno registriranih. Kako bi vi imenovali tvorbo, ki javno in legalno neguje vrednote fašizma, ultranacionalizma, množičnih zločinov in genocida?!« Tako je obstoj četniških združenj komentiral Dragan Bursać, bosansko-hercegovski kolumnist iz Banjaluke, ki je zaradi kritičnih stališč velikokrat tarča groženj. Kako je kaj takega mogoče v BiH? »BiH nima zakona o prepovedi zanikanja zločina in genocida, nima niti zakona o prepovedi takšnih organizacij. Torej ni sramotno le to, da te obstajajo, ampak tudi to, da obstajajo legalno. Zanimivo je, da niti v Federaciji BiH ni prevelikega interesa za sprejetje takšnega zakona, ker gre za dolgoletne politične partnerje na oblasti. Tako pridemo v položaj, ko niti srbski nacionalisti ne zahtevajo iskanja morilcev Srbov med vojno, ker vedo, da tako hrvaška stran ne bo iskala morilcev Hrvatov in tako dalje, to je trgovina z mrtvimi.«

Komentarji: